Če je v preteklem letu  za izvedbo pohoda nagajalo vreme, je bilo tokrat planincem naklonjeno malo sončno, malo oblačno vreme z rahlim vetrom in primernimi temperaturami, ki je omogočilo, da smo Veliko planino doživeli v vsej njeni lepoti.

Iz Slovenj Gradca smo se peljali skozi Velenje in Gornji grad do Podvolovjeka. Že takoj med potjo smo okusili, kaj pomeni Stanetova vodniška odločnost. Zaradi obetov lepega vremena smo tako hiteli na pohod, da nam ni privoščil obvezne jutranje kavice. V Podvolovjeku smo se opremili za pohod, prisluhnili Stanetovim navodilom, se ostali društveni »najeti« vodniki razporedili in tako vsi skupaj odšli proti  Jarškemu domu na Mali planini, prvemu cilju pohoda.

Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah severovzhodno  od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km², na nadmorski višini med 1500 in 1700m. Nezahtevna pot  preko planine, neokrnjena narava, hoja in druženje so tisti dejavniki našega načina preživljanja prostega časa, ki te obogati, ko pogledaš na pašnike, ozelenele nekdanje vrtače, značilne pastirske stavbe  ter nekje v daljavi skale in zasnežene dele Kamniško Savinjskih Alp. Po obvezni jutranji  kavici in krajšem počitku pri Jarškem domu smo pot nadaljevali po poteh  na planini, se ustavili pri kapeli Marije Snežne ter  šli mimo Preskarjeve bajte in Pastirskega muzeja. Pri drugem postanku smo se fotografirali skupaj s pastirjem, ki je s svojo obleko prikazal, kako so se pastirji oblačili  nekoč. Utrinke narave Velike planine in pohodnikov sta tokrat skrbno  v fotografije  ujela Danilo Goljat in Zdenko Čas.

Strmejši sestop v dolino je bil zahtevnejši del poti, vendar smo ga počasi in previdno vsi zmogli brez težav. Naš Boris  Goljat je avtobus prestavil  do mesta našega sestopa pri Spodnji postaji gondole za Veliko planino in tako poskrbel, da je bil pohod organizacijsko popoln.   

Bilo nas je 49, pa izmed vseh je bila  najbolj zadovoljna in nasmejana Nanika, ki jo lahko imamo za vzor, kako se v vsakem življenjskem obdobju velja potruditi in dobiti energijo v planinah. Skupaj z njo smo se nasmejali mnogim hudomušnim Stanetovim komentarjem svoje priljubljene tašče. Stane  je ob koncu pohoda tudi takoj ugotovil, da ima izmed celotne razširjene društvene vodniške ekipe nekaj vodniških viškov. Zato nas je oddal na čakanje na naslednji njegov pohod .

V Slovenj Gradec smo se vrnili s krofi za domače, prijetno planinsko utrujeni in z mnogo smeha, saj smo vsi skupaj uspeli ustvariti  lep planinski dan.

                                                               Pripravila : Marjeta Škorja

                                                                                 vodnica PD Slovenj Gradec