Na Prvi osnovni šoli, za vrati z žabo, v učilnici 10 se vsakodnevno dogajajo majhni čudeži narave.

V njej opazujemo, božamo, fotografiramo in hranimo kar 9 različnih vrst živali. V učilnici lahko občudujemo morske prašičke, paličnjake, deževnike, činčile, mlečno kačo, želvi, ribe, ahatnike in agamo.

Današnji človek izgublja stik z naravo in posledično s tem stik s samim seboj, zato je še toliko bolj pomembno, da ostajamo v stiku z naravo in v sožitju z živalmi, saj je znanstveno dokazano, da živali pozitivno vplivajo na človeka, pa naj gre samo za prisotnost, opazovanje, božanje živali, druženje z živaljo ali pa za skrb za živali.

Mineva eno leto od odprtja mini živalskega vrta na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. Z največjim veseljem lahko napišemo, da se živali pri nas počutijo zelo domače.

V okviru izbirnega predmeta Raziskovanje organizmov v domači in tuji okolici tedensko skrbimo za naše sostanovalce. Vsakodnevno živalim menjamo vodo ter jih hranimo. Solato za naše morske prašičke pridelamo sami na visokih gredah. Enkrat na teden poskrbimo za njihovo prebivališče. Ker smo agamo Wolfija zelo razvadili, je njegovo hranjenje nekoliko drugačno kot pri ostalih živalih. Hranimo ga na roko.

V dokaz, da so živali res lepo sprejete in se dobro počutijo, sta v mesecu oktobru potrdili činčili Leopolda in Oskar.

Prijetno smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da imamo mladičke. Leopolda in Oskar sta med počitnicami postala ponosna starša. Mladička že veselo skakljata okoli in raziskujeta nov dom. Učenci so še posebej pozorni na njuno dobro počutje. Najmanj navdušen nad potomčki je Oskar, saj se je moral preseliti v sosednjo kletko. Vendar kar hitro bo minilo 6 tednov, ko se bosta mladička lahko prehranjevala samostojno in bosta pripravljena na nove dogodivščine v novem domu.

S potomci nas pa nista presenetili le činčili, ampak tudi polži – ahatniki. Prvi teden v oktobru smo kar začudeno pogledali v terarij, kjer smo videli na ducate rumenih jajčk. S pridom smo vsakodnevno opazovali terarij in pred počitnicami so nas presenetili majhni polžki. Tudi ti bodo še nekaj časa ostali v družbi, potem pa se bodo odpravili v nove domove.

Če vas pot zanese mimo učilnice 10 in bo tam zelo tiho, ne mislite, da se ne učimo, ampak sedaj, ko imamo mlade potomce, smo pri tem še posebej tiho.

Ker slika pove več kot tisoč besed, prilagam fotografije naših mladičkov.

učiteljica Monika Vovk