Ključni cilji projekta
Cilj projekta, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, je ustvariti skrbno načrtovan prostor, prilagojen ranljivim skupinam. »V prejšnjem tednu smo bili na Državnem svetu, kjer smo predstavili nadaljevanje projekta, ki se širi v Zgodbo petih prostorov,« je ob začetku predstavitve povedal Vojmir Drašler z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS.

V projekt se je od leta 2016 do danes vključilo že več kot 100 slovenskih občin, ki imajo ključno vlogo pri postavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide, v katerem so na voljo informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce. »Veseli nas, da projekt uspešno poteka že osmo leto zapored. Trenutno zajema več kot 50.000 različnih objektov, kar kaže na vedno večjo dostopnost slovenskega prostora,« je pojasnil vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije, mag. Roman Rener.

Participativni model kot temelj za prihodnost
Jani Demšar, strokovni sodelavec na Geodetskem inštitutu, je predstavil proces nabora terenskih podatkov dostopnosti infrastrukture za invalide v sodelujočih občinah. Vsi podatki so na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku in služijo za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru. Zajem podatkov v občinah poteka popolnoma digitalizirano, izvajajo pa ga invalidi sami.

V občinah, kjer so podatki že zajeti in revidirani, pa se uvaja nov, participativen model. »Podatke smo zbrali, zdaj pa moramo bazo tudi vzdrževati. Če želimo imeti kakovostne in aktualne podatke, potrebujemo sodelovanje občin, invalidskih organizacij in posameznikov. Participativni model je izredno preprost – vse, kar je potrebno za posodobitev baze, je aktualna fotografija spremembe infrastrukture v občini. Če na primer opazite nov zvočni semafor, prehod za pešce ali dodatna parkirišča za invalide, preprosto naredite fotografijo z vklopljeno lokacijo in nam jo pošljite. To je vse, kar potrebujemo, da spremembo vnesemo v našo bazo,« je pojasnil Demšar.

Spletna dostopnost ostaja izziv
Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost pri Beletrini je izpostavila ključno vlogo spletne dostopnosti v sodobnem svetu. Čeprav se je ozaveščenost na tem področju v zadnjih letih občutno povečala, praksa še vedno zaostaja. »Vse več storitev in informacij se seli na splet, zato je nujno, da so spletne strani dostopne vsem. Spletna dostopnost ni zgolj vprašanje izpolnjevanja zakonskih zahtev, temveč predstavlja temelj pravičnosti. Le tako lahko vsakdo pridobi enak dostop do storitev, informacij in priložnosti. Poleg tega upoštevanje smernic WCAG izboljšuje uporabniško izkušnjo za vse, ne le za osebe z različnimi oblikami oviranosti,« je poudarila.

Vloga lokalnih oblasti
Pomembno vlogo pri ustvarjanju podpornega okolja za osebe z ovirami ima lokalna oblast. Občine lahko s prilagoditvijo infrastrukture bistveno prispevajo k boljši integraciji invalidov in starejših v družbo. »Občina Slovenj Gradec je pristopila k projektu kot ena izmed prvih občin, naziv Občina po meri invalidov pa ima že od leta 2008,« je izpostavila Martina Šisernik, podžupanja občine Slovenj Gradec. Dobro dostopnost občine gre po njenih besedah pripisati tudi izredni aktivnosti sveta invalidov in njegovih članov, ki budno bdijo nad dejavnostmi na področju dostopnosti v občini. Ob tem je opozorila, da bo potrebna še večja ozaveščenost vseh, ki sodelujejo pri načrtovanju infrastrukture, saj pogosto pozabljajo, da je treba upoštevati dejanske potrebe ljudi z invalidnostmi. »Veliko truda smo vložili v to, da ima svet invalidov vpogled v načrtovanje infrastrukture, prav tako pa s svojimi predlogi aktivno sodelujemo pri pripravi načrtov za obnove ali pri zasnovi novih projektov,« je povedala podžupanja in poudarila, da so njihove želje za prihodnost usmerjene predvsem v odpravo že obstoječih ovir, pa tudi v to, da se pri novih projektih ne ustvarja dodatnih.

Stojan Rozman iz Društva paraplegikov Koroške, ki tudi sam že več let aktivno sodeluje pri projektu, je opozoril na pomanjkljivo znanje stroke na področju zagotavljanja dostopnosti. Tako tudi pri novih projektih prihaja do neustreznih izvedb, ki za ljudi z različnimi oviranostmi nato predstavljajo veliko težavo v vsakdanjem življenju. »Stroka na tem področju ni dovolj podkovana, kar vodi do gradnje infrastrukture, ki ne ustreza dejanskim potrebam uporabnikov. Takšne napake bi lahko z več znanja in sodelovanja z invalidi preprečili že v fazi načrtovanja,« je poudaril Rozman.