Letos mineva 60 let, ko je bilo v Sevnici na pobudo Janeza Blasa in skupine šahovskih navdušencev ustanovljena šahovska sekcija v okviru leta 1957 delujočega DPD Svoboda Sevnica, a pisni dokumenti in drugi viri dokazujejo, da segajo začetki igranja šaha v sevniškem okolju v prvo desetletje preteklega stoletja.
Zgodovina razvoja šahovske dejavnosti
Po vselitvi duhovniškega reda Salezijancev v dvorec na Radni v letu 1907 so le-ti kmalu poskrbeli za organizirano katoliško vzgojo okoliške mladine ter za vključevanje v razne kulturne, razvedrilne in športne dejavnosti v okviru svojega oratorija ter športnega kluba Sloga (v Sevnici je takrat deloval še konkurenčni športni klub Sava).
Po drugi svetovni vojni so najprej organizirano igrali šah v Sevnici v takrat ustanovljeni Mizarski produktivni zadrugi. Pobudnika sta bila Jože Durn in Jože Kolman; skupaj z več sodelavci so takrat igrali šah med odmori in po delovnem času. Iz tistega časa je treba omeniti še zobozdravnika Kranjca in železničarja Hudečka (slednji je več let vodil sevniško ekipo šahistov na šahovska srečanja v Laško). Na teh tekmovanjih so sodelovali: brata Rajko in Viktor Košar, Edi Rautar, Boris Šalamon, Jože Kolet, Lojze Jerman, Boris Mejak in Janko Blas. Ti šahisti so bili aktivni dolga leta tudi v šahovskih sekcijah v okviru sindikatov v Kopitarni, Lisci in drugje.
V januarju leta 1957 je bila na pobudo Janka Blasa v okviru DPD Svoboda Sevnica ustanovljena šahovska sekcija. Upravni odbor je za vodjo šahovske sekcije imenoval Janka Blasa. Včlanjenih je bilo okrog 30 šahistov; sekcija je imela tudi svoj lasten žig. Pod tem imenom so sevniški šahisti aktivno delovali do junija leta 1964, ko se je sekcija preimenovala v Šahovski klub Milan Majcen Sevnica (ime ima po narodnem heroju iz Šentjanža). Prvi predsednik ŠK je bil pokojni Boris Debelak iz Krmelja, ki je med šahisti v obeh krajih s svojim delom zapustil nepozaben pečat. V njegov spomin šahisti v Krmelju redno vsako leto odigrajo memorialno šahovsko tekmovanje.
Mnogi člani in članice sevniškega šahovskega kluba so dosegali in dosegajo kljub skromnim pogojem, zlasti finančnim, izjemne tekmovalne uspehe na posamičnih in ekipnih tekmovanjih, so osvajali in še osvajajo naslove državnih prvakov oz. prvakinj ter druga odličja in vzorno zastopajo Slovenijo na evropskih in svetovnih prvenstvih v mladinski konkurenci.
Ob jubileju podelili priznanja
Na včerajšnji slovesnosti ob visokem jubileju ŠK Milan Majcen Sevnica, kjer je zbrane nagovoril tudi župan Srečko Ocvirk, so podelili tudi priznanja. Plaketo je prejela prva državna prvakinja (naslov je osvojila leta 1995), ki je igrala na svetovnem prvenstvu za mlade v Parizu, Alenka Radej. Plaketo za osvojena odličja na državnih prvenstvih, ki so jim omogočala nastope na mladinskih in evropskih, svetovnih in ostalih mednarodnih turnirjih, so prejeli Jelena Topić, Boris Mitrović, Petra Pavlič in Lucija Krošelj. Plaketo so prejeli še Mojca Grilc, Martin Povše in Blažimir Kovačevič, ki so že desetletja nepogrešljivi člani, ter 11-letna Pia Rožmanec, ki je med najboljšimi v svoji starostni skupini, in Marjan Božič, ki je kot šolski mentor in klubski trener najbolj zaslužen za številne uspehe mladih šahistov v Krškem in Sevnici, je pa tudi eden izmed najuspešnejših mentorjev v Sloveniji. Plaketo je prejel tudi dolgoletni predsednik ŠK Milan Majcen Sevnica Franc Derstvenšek.
Plaketo za dolgoletno uspešno sodelovanje s šolami, ki omogočajo delo z mladimi in s tem razvoj šaha v domačem okolju, so prejele tudi tri osnovne šole - OŠ Blanca, OŠ Boštanj in OŠ Sava Kladnika Sevnica - ter sponzorji in donatorji, in sicer Inplet Dolnje Brezovo, Lisca Sevnica, Tanin Sevnica, Grangeo - geodetske storitve iz Dol pri Polici in Baron international Radeče.
V nadaljevanju so se prisotni šahisti in šahistke pomerili še v hitropoteznem šahovskem turnirju v prijetno urejenem okolju Vinske kleti Mastnak v Krakovem pri Sevnici, kjer je v uvodnem delu dogodek z igranjem na citre popestrila mlada šahistka Pia Rožmanec z Blance. "Igranje šaha je postalo zanjo pravi izziv, ni ji žal časa in vloženega truda," je dejala Piina mati Helena.
Smilja Radi