Kaj je odvisnost?

Beseda odvisnost zajema veliko vedenjskih vzorcev in kemičnih snovi od katerih smo odvisni (nakupovanje, hrana, dela, igre na srečo, elektronske naprave, pornografije).

Članek je povzet po spletnem predavanju, ki je bilo izvedeno 11. novembra s strani predavateljice Karin Šket, dipl. psih. in je še vedno dostopno na Facebook strani Mladi v Sevnici.

Gre za močno nepremagljivo željo oz. hrepenenje (angl. Cravings) po substanci ali vedenju in nezmožnost nadzora nad to željo. To aktivnost še naprej izvajamo, kljub temu, da nam škodi pri doseganju nekih drugih uspehov (npr. šoli, službi).

Pri odvisnosti tudi lahko opazimo odtegnitvene simptome oz. abstinenčno krizo. Torej kriza, ki jo doživi posameznik, ko želi to odvisnost prenehati. Pri drogah gre za npr. tresenje rok, zelo močne misli, spremenjena toleranca – ni več dovolj, da igramo igrice le 1 uro na dan ampak ta čas konstantno povečujemo. To vedenje postane pomembnejše od šole, prijateljev, drugih dejavnosti, družine, ki so naj bile prej prijetne.

Besede osebe, ki razvija odvisnost:

»Odvisnost ne obstaja. Lahko neham, kadarkoli si želim«.

Besede osebe, ki opazi nekoga, ki je odvisen:

»Odvisnost ne obstaja, ljudje jemljejo substance ali pa delajo nekaj, kar jim je všeč. Lahko bi končali v vsakem trenutku.«

Dejavniki, ki pripomorejo k temu, da smo bolj ali manj dovzetni za razvoj odvisnosti v našem življenju (vedno gre za kombinacijo različnih faktorjev, na katere imamo več ali manj vpliva):

- Biološki faktorji (50 % je genetske komponente za razvoj odvisnosti):

· genetske razlike – kako naši možgani reagirajo na nagrajujoče dražljaje

· Stres – nekateri so bolj nagnjeni k stresu

Pomembno je, da če opazimo, da imamo več genetske osnove za razvoj odvisnosti, da se še toliko bolj izogibamo vedenjem, ki vodijo v odvisnost.

Torej, nekdo, ki v mladosti raziskuje različne psihoaktivne substance lahko postane kasneje odvisen, nekdo drug, ki to počne na ta način, pa enostavno »preraste« to obdobje in se ne pahne v odvisnost.

- Psihološki faktorji:

· Osebne lastnosti (intenzivnost reakcij – npr. hitro reagirajo; iskanje dražljajev – oseba, ki ji je npr. večkrat dolgčas)

· Travme in zlorabe (spremenijo posameznikov način soočanja s stresnimi situacijami)

· Psihološko zdravje in psihične težave (posttravmatska stresna motnja, depresivnost, anksioznost)

Posamezniki, ki se težje soočijo z neprijetnimi čustvi, so bolj dovzetni za razvoj različnih odvisnosti.

- Okolijski faktorji:

· Družina (dobri odnosi delujejo kot varovalni dejavnik)

· Dostopnost do psihoaktivnih substanc in vedenj (pred 25 leti ni bilo mogoče razviti odvisnosti od telefona npr.)

· Družba (če prijatelji uživajo psihoaktivne substance, je večja možnost, da začnemo uživati tudi mi)

· Zaposlenost oz. brezposelnost ali uspešnost oz. neuspešnost v šoli (če smo uspešni, dobimo občutek ugodja in tega zadovoljstva ne iščemo nekje drugje)

In ker se nam do 20 leta še razvija en del možganov (orbitofrontalni korteks) je mladostništvo še toliko bolj ranljivo za razvoj odvisnosti. Kar pomeni, da nismo sposobni regulirati nekih čustvenih impulzov, kot smo jih kasneje, ko je ta del možganov že razvit. Zato je še toliko bolj pomembno, da se ne poslužujemo nekih odvisniških vedenj ali jemljemo psihoaktivne substance.

Vsekakor je pomembno, da najdemo družbo, ki nas podpira, poslušamo sebe, odkrivamo svoje talente, prosti čas namenjamo aktivnostim, ki nas veselijo. Pomembno je, da se naučimo biti prijazni do sebe, ko se ne počutimo najboljše in ne reagiramo impulzivno.  Večkrat se vprašamo, kaj je tisto, ki me nadgrajuje, kaj lahko dam svetu, kaj moje življenje dela smiselno, v čemer se počutim dobro.

Več o tem, kako delujejo možgani, kakšno vedenje razviti, da bo koristno in kam se obrniti po več informacij ter pomoč, pa v predavanju, do katerega lahko dostopate na Facebook strani Mladi v Sevnici.

Evija Evelin Zavrl, KŠTM Sevnica