Meta Repovž, Gostilna Repovž

1.      Življenjska pot vas je iz glavnega mesta Ljubljana pripeljala na podeželje, v Šentjanž. Kakšni so vaši spomini na mlajša leta in prihod na podeželje?

Moji spomini na mlada leta so lepi. S starši smo vikende preživeli pri starih starših: na Gorenjskem, Dolenjskem, velikokrat pa tudi na izletu v naravi. Ljubljana mi je še danes zelo pri srcu, zato se rada vračam nazaj, vendar pa ima podeželje tudi svoj čar. Pravzaprav mi ni bilo težko zapustiti Ljubljane. Vendar pa je prilagajanje na življenje na podeželju trajalo nekaj časa. Poleg drugega okolja se je moje življenje zelo spremenilo. Moj mož izhaja namreč iz gostilniške družine. Sprva sva oba hodila v službo. Po sedmih letih pa sva se odločila prevzeti  gostilno in nadaljevati delo njegovih staršev.

2.      Konec novembra lansko leto je bil v Ljubljani predstavljen svetovno znani vodnik Gault & Millau, ki restavracije ocenjuje s točkami. Izbrani ste bili za kuharico tradicije, saj z inovativno interpretacijo receptov iz slovenske kuhinje bogatite kulinarično podobo Slovenije, prav tako pa vašo gostilno številni ocenjevalci uvrščajo v sam vrh posavske in tudi slovenske kulinarične ponudbe. Kaj vam pomenijo ti nazivi?

Res je, da smo zadnje čase podvrženi številnim ocenjevanjem raznih medijev iz Slovenije in tujine. Na te ocene sem zelo ponosna , saj se v njih odraža delo celotne naše ekipe, torej naše cele družine in vseh sodelavcev, s katerimi že vrsto let gradimo našo zgodbo. Vse to in tudi naziv “Chef tradicije” leta 2019 po francoskem kulinaričnem vodniku Gault&Millau, pa je tudi obveza za nadaljnje delo.

3.      »Za dobre duše in radovedne želodce«, goste pozdravi napis pri vhodu v Gostilno Repovž. Zdi se, da s tem želite gostom sporočiti vašo kulinarično filozofijo. Kakšna je le-ta?

Moja kuharska filozofija je zelo preprosta in vezana predvsem na tradicijo, spomine iz otroštva in  mladosti ter na produkte naše kmetije in bližnje okolice. Večina produktov zraste na naši 16 hektarski kmetiji. To zahteva ogromno časa, fizičnega dela in tudi znanja. Kljub vsem viharjem, ki drvijo skozi naše življenje, lahko še vedno z veseljem  vztrajamo v naši kuhinji z našo filozofijo, in kar dela ta uspeh še večji, je to, da bodo to pot očitno nadaljevali tudi moji otroci.

4.      Kako uspevate prilagajati ponudbo vedno bolj zahtevnim gostom?

Mislim, da je ključ do zadovoljstva gostov iskrena hrana, dobre sestavine in seveda njihovo dobro počutje, ki pa je odvisno tudi od ostalih dejavnikov (profesionalna postrežba, vinska karta, inovativnost...).

5.      Kakšna je podpora vaši dejavnosti v lokalnem/regionalnem prostoru in kaj morda pogrešate na slovenski kulinarični sceni?

Tukaj pa bi bila lahko nekoliko kritična. Lokalna skupnost se zelo slabo odziva na priložnosti, ki so nam ponujene. Še vedno se bojimo sodelovanja v skupnih projektih in s tem posledično določenega tveganja. Mislim, da pregovor “v slogi je moč” zelo drži.

Prostor za razvoj turizma in kulinarike je zelo velik, zato se ne smemo bati  konkurence. Večje število deležnikov v tej dejavnosti bi pripeljalo mnogo več gostov, ki bi pri nas ostali dlje in bi bili še bolj zadovoljni.

6.      Kaj bi sporočili mladim, ki se odločajo za gostinsko dejavnost?

Mladi, ki  imajo veselje, so delavni in imajo ambicije, imajo v gostinski dejavnosti zagotovo veliko možnosti za uspeh. Seveda pa tako kot v drugih poklicih, tudi ta zahteva veliko odrekanja. Vsem, ki se boste odločili za to pot, želim veliko uspehov in zadovoljstva pri delu.

Pogovarjal se je Rok Petančič.