Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Sevnica
DANES
8°C
-5°C
JUTRI
3°C
-1°C
Oceni objavo

Slovenski jabolčnik/cider – Razvojni izziv za slovensko predelavo sadja, Boštanj 2022

Po dvoletnem premoru smo letos obudili Salon sadnih vin in Ocenjevanje jabolčnikov in sadnih vin ter sokov v Boštanju. Pomemben del letošnjega 2. salona in 5. ocenjevanja sta predstavljala organizacija in izvedba posveta o izzivih in možnostih razvoja slovenskega jabolčnika/ciderja.

V uvodu, so svoja razmišljanja predstavili uvodničarji s temami, ki se tičejo trenutnega stanja in možnosti pridelave in trženja jabolčnikov. V uvodnem delu so sodelovali Aleš Germovšek, Zavod IPRA, ki je predstavil trenutne trendih na področju pridelave in trženja jabolčnikov/ciderjev v EU in širše. Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije, je predstavil dolgoletne napore in rezultate glede spodbujanja zasaditve in oskrbe travniških nasadov, ki so temelj kakovostnega tradicionalnega slovenskega jabolčnika. Tržna pridelovalca Boštjan in Maja Pečar, Sadjarstvo Pečar, ki sta osmislila in razvila idejo jabolčnika do končnega produkta pod blagovno znamko Malner cider.  Predstavila sta svojo pot od ideje do tržnega produkta jabolčnika in njune izkušnje v trženju jabolčnikov v Sloveniji.

Po uvodu, se je na okrogli mizi razvila živahna razprava, ki je pokazala, da je ta tržni segment v Sloveniji sicer zelo slabo razvit, pa vendar obstaja in živi. Količine tržno dostopnih jabolčnikov/ciderjev so zanemarljive. Po statističnih podatkih združenja AICV se na slovenskem trgu popije 6.140 l ciderjev (AICV.org, 2020). Ciderji so dostopni v redkih trgovskih verigah in redkih gostinskih lokalih. Posvet je odprl več vprašanj, poskušali pa smo poiskati ustrezne odgovore na zastavljen izziv - Kakšen razvojni izziv je slovenski jabolčnik za slovensko predelavo sadja.

Terminologija. V Sloveniji uporabljamo več izrazov za jabolčnik; mošt, tolkec, tokovc, jabček ipd. Slovensko ime za nizko alkoholno pijačo pridelano iz jabolčnega soka je jabolčnik, v tujini je ista pijača poznana pod imenom cider, sajder, cidra… Za naše tržne pridelovalce je zato priporočljivo, da steklenico označijo z imenom cider. Skupna ugotovitev je bila, da je prav zaradi terminološke zmešnjave naš potrošnik zmeden in ne razume dobro kaj se skriva za različnimi poimenovanji. Posledično se ne odloča za nakup in je previden, ker meni da gre za nepoznane novosti, se zateka k stereotipom. S tega stališča je potrebno izrazoslovje poenotiti.

Kategorizacija. Kategorizacija je pomembna iz vidika organizacije ocenjevanj, izobraževanja oseb, ki sodelujejo pri promociji in trženju jabolčnikov/ciderjev ter ozaveščanju potrošnikov. Kategorizacija predstavlja pravilno poimenovanje in razvrstitev ciderjev po stilih. Po definicije AICV se kot jabolčnik oz. cider označuje pijača pripravljena izključno iz soka jabolk. V kolikor je pijača pridelana iz mešanice  jabolk in hrušk se taka pijača označuje kot Pyder. Hruškovec je v tujini označen s Perry.

Tradicionalni slovenski jabolčnik. V evropskih državah, kjer je trg zelo razvit in imajo dolgo tradicijo pridelave ciderjev, so pristopili k zaščiti tradicionalnega geografskega porekla ciderjev, ki jih pridelujejo iz tradicionalnih sort jabolk, ki so namenjene izključno predelavi v ciderje. Potrebno je delovanje v to smer.

Taksacija tradicionalnih jabolčnikov. Tradicionalni jabolčnik, ki se prideluje iz jabolk travniških nasadov je potrebno opredeliti kot primarno kmetijsko dejavnost.

Pravilniki. V zvezi s pridelavo jabolčnikov/ciderjev je potrebno osmisliti normative za pravilno kategorizacijo pijač, glede na alkoholno stopnjo in možna odstopanja, ki so posledica vsakoletnih pridelovalnih razmer. Po navodilih Evropskega združenja pridelovalcev ciderjev in sadnih vin - AICV velja, da je meja med ciderji in jabolčnimi vini pri 8,5 vol % alkohola, ciderji pa lahko vsebujejo od 1,2 vol % do 8,5 vol % alkohola.

Združenje. Razveseljivo je, da se na trgu pojavljajo tržno orientirani - kraft pridelovalci s široko paleto različnih stilov ciderjev. Pridelovalce jabolčnikov, tako klasičnih mirnih kot karboniziranih je potrebno povezati z namenom izvajanja skupne promocije, nastopov na trgu izvajanja izobraževanj za vse deležnike v verigi ter razvoja same panoge. Primer, vsako leto se obeležuje Svetovni dan ciderja – World cider day; letos bo obeležen v petek 3. junija.

Skupno ugotovitev posveta in poziv pridelovalcem, da se pokažejo, stopijo iz anonimnosti in prispevajo k promociji jabolčnikov lahko izrečemo pod sloganom napišimo nove zgodbe, zatorej naj velja:

 

Pišemo nove zgodbe, napišimo jih skupaj!

Oglejte si tudi