Romana Ivačič, upokojena profesorica angleškega in nemškega jezika, se je s Šolo zdravja prvič srečala oktobra 2016 na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Sevnici. Takrat je Zdenka Katkič, predsednica DŠZ, predstavila društvo, Marija Miklič, profesorica zdravstvene vzgoje in članica Šole zdravja, pa jih je seznanila z ohranjanjem telesnih funkcij in pomenom gibanja v tretjem življenjskem obdobju. »Obe predavateljici sta nas pritegnili s prepričljivim nastopom in toplo oranžno barvo majic. Že vse življenje se precej gibam, hodim v hribe, rada plavam in se veliko rekreiram, zato mi je v tretjem življenjskem obdobju vadba 1000 gibov naravnost pisana na kožo. Začeti dan na svežem zraku in z ne preveč težkimi vajami, v pol ure razgibati celotno telo, poklepetati in se družiti s prijatelji. Kaj več bi si lahko človek sploh želel?« nam je svoje začetne vtise opisala gospa Romana. Sošolci iz skupine jo opisujejo kot natančno, vsestransko, univerzalno prostovoljko, ki se je pred štirimi leti prijavila za prostovoljko vaditeljico in omogočila, da se v prvi sevniški skupini Šole zdravja telovadba izvaja vsako jutro, saj so lahko do takrat skupaj telovadili le dva- ali trikrat tedensko. »Entuziazem začetnikov Šole zdravja v Sevnici, Zdravka Stoparja, Mire Lorenčič, Marije (Mici) Jeler ter nesebična pomoč vaditeljic iz Brežic, mi niso pustili stati ob strani. Skrbelo me je le, kako bom lahko kot amaterka strokovno vodila vadbo. Seveda mi je pri tem veliko pomagalo usposabljanje za pravilno izvajanje vaj 1000 gibov, pa tudi priročnik za vaje in drugi viri.«

Njena vsestranskost se vidi tudi v tem, da je ustvarila spletno stran Šole zdravja Sevnica, česar ni naredila še nobena skupina Šole zdravja. Povprečna starost članov Društva Šola zdravja je namreč 71 let in niso prav računalniško spretni, kar pa nikakor ne velja za gospo Romano, ki je tudi s tem znanjem izjema, ki ne potrjuje pravila.  O tem pravi: »Kot profesorica angleškega in nemškega jezika sem delala na Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici in smo skupaj s še  nekaterimi šolami v Sloveniji orali ledino na področju uporabe računalnikov pri pouku. Prav naša šola je bila osrednja šola za izvajanje pouka angleškega jezika s pomočjo računalnika. Po upokojitvi s pridom uporabljam pridobljeno znanje in izkušnje, čeprav tega ni nikoli dovolj. Tako sem med drugim uredila še preprosto spletno stran za sevniško Šolo zdravja.«

Z lastno spletno stranjo je zelo pripomogla k širjenju, promociji in ugledu Društva Šola zdravja in s tem tudi k nastajanju novih skupin v občini Sevnica. Zahvaljujoč njeni računalniški spretnosti in komunikacijskimi sposobnostim, je prav v tej občini v zelo kratkem času nastalo kar pet skupin. Kako jim je vse to uspelo? Gospa Romana je prepričana, da šteje tudi to, da je ena izmed skrbnic Facebook skupine Vredno pozornosti v občini Sevnica. »S tem dosežemo veliko ljudi in pritegnemo več pozornosti. Drugače pa so za nastanek skupin zelo pomembni osebni stiki, nastopi na različnih prireditvah, veliko pa seveda pripomoreta tudi naša iznajdljivost in prilagodljivost. V skupini na Logu denimo v glavnem delujejo člani, ki imajo dopoldanske službe, zato so se prilagodili svojemu urniku in raje vadijo v večernih urah«, je pojasnila.

Tudi v času korone (že v njenem prvem valu), se je naša sogovornica hitro znašla in je med prvimi člani Šole zdravja začela jutranjo vadbo voditi prek videokonference. Za vse tiste, ki tako ne znajo ali ne morejo spremljati vadbe,  je pripravila celo videoposnetek in ga objavila na svojem Youtubu, da si ga lahko kadarkoli zavrtijo in telovadijo. Na mojo ugotovitev, da je neverjetno prilagodljiva oseba, in vprašanje, ali jo lahko sploh kaj preseneti, odgovori: »Morate vedeti, da sem bila vso svojo delovno dobo učiteljica. Ko se pojavi problem, ga sprejmem kot izziv, ki ga je treba hitro rešiti. Predavanja na videokonferencah, pomoč otrokom pri učenju na daljavo …  iz vsega tega se mi je porodila zamisel, da bi lahko vadili tudi na ta način. Na začetku sem prevzela to obveznost sama, potem pa smo se začeli vaditelji in vaditeljice pri tem izmenjevati,« je pojasnila.

Zdaj so vsi že tako izurjeni, da lahko telovadbo tudi v času brez omejitev izvajajo prek videoaplikacij. Zunaj telovadijo vsak delovnik,  konec tedna in med prazniki pa prek videokonference.

Letos je poleg nagrade in priznanja prostovoljcem Društva Šola zdravja za leto 2020 prejela še posebno pohvalo na prireditvi Športnik leta 2020, ki jo organizira občina Sevnica. Na vprašanje o tem, kako doživlja priznanja, nagrade in pohvale, mi odgovori: »V bistvu me takšna priznanja spravljajo v zadrego, ker okoli sebe vidim veliko ljudi, ki bi si jih morda zaslužili enako ali še bolj kot jaz. Preprosta zahvala in zavedanje, da delamo nekaj za svoje zdravje in k temu pritegnemo še druge, mi je dovolj. Ko pa pomislim, da je to pravzaprav priznanje vsej ekipi, s katero se bomo še naprej trudili širiti spoznanje o pomenu gibanja, nanj gledam z drugačnimi očmi. Gremo naprej v krajevne skupnosti, vrtce, šole, druge ustanove in delovne organizacije!« je odločna gospa Romana, ki je najin pogovor sklenila s koristnim nasvetom za vse nas: »Krepimo svoj imunski sistem in ostanimo zdravi.«

                                                                                                                                   Neda Galijaš