Vida Končina, Viki Uhan in Tončka Uhan so v torek, 17. decembra 2024, županu Tomažu Ramovšu slavnostno predali poprtnik, da bo delo na Občini Šentrupert uspšeno tudi v letu 2025. Poprtnik je bil predan tudi decembra 2023. 

"Obdobje božičnega časa se po tradiciji začne s svetim večerom in konča s prihodom svetih treh kraljev oz. 6. januarjem, ko se življenje počasi vrne v ustaljene tirnice po veselem decembru. Na ta dan se figure treh kraljev pojavijo v jaslicah, domovi se blagoslovijo, nad vrata pa zapišejo kratice imen svetih treh kraljev in letnico tekočega leta (20 G+M+B 25).

Dan se začne počasi daljšati ‒ kot pravi pregovor, se podaljša za toliko, kolikor petelin zazeva ali poskoči, zima pa se začne prevešati v drugo polovico. Vremenski pregovori napovedujejo tudi količino letine in zdravje domačih živali, kar je bilo za ljudi življenjskega pomena. Če je bilo namreč na svete tri kralje zjutraj megleno, naj bi to pomenilo, da bo jabolk tisto leto manj.

Najdemo pa v pregovorih tudi posebneža tega dne: »Če božičnik zmrzne, pšenica pozebe.« Gre za eno bolj privlačnih šeg tega dne, in sicer peka posebnega, včasih kar obrednega kruha, imenovanega božičnik ali poprtnik. Kruh je imel poleg ognja, vode in zimzelenih rastlin s svojim zaščitnim in srečenosnim pomenom ves čas dvanajsterih noči poseben pomen. 

Včasih, ko so verjeli, da ima magično moč, so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha ‒ za vsak sveti večer enega (božič, novo leto, sveti trije kralji); dodajale so jim tudi zelišča ali suho sadje in jih okrasile s testenimi okraski. Skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom so poprtnik hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo najbolj prisotno poimenovanje. Poprtnik so uživali člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk."

Od leta 2013 je priprava poprtnikov zavarovana kot nesnovna dediščina Slovenije. Evidentirana je v Registru nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvo za kulturo. Do februarja 2021 je bilo evidentiranih 15 nosilcev izročila priprave poprtnika (neformalnih skupin gospodinj geografsko zaokroženih območij, ki ohranjajo to dediščino v svojih domovih – od 4 do 100 gospodinj v skupini). Med njimi so tudi občani občine Šentrupert.

Hvala!