DVODNEVNI PLANINSKI POHOD PO LABINSKI PLANINSKI POTI

Prišlo nas je dvajset in z avtobusom smo se s parkirišča pred farno cerkvijo v Vojniku odpeljali proti načrtovanemu startu pohoda. Že samo vzdušje na začetku je dalo vedeti, da bo pohod pravo doživetje, kar pa je potrdilo tudi sonce, ki  je med vožnjo proti Postojni že pričelo kukati izza oblakov. Seveda dobrega pohoda brez za to pripravljenih pohodnikov ni mogoče izvesti. No prav takšni pa smo bili mi, dobre volje, polni optimizma z željo prehoditi načrtovano pot in od tega odnesti čim več. Na poti do starta nismo imeli težav. Težav tudi ni bilo pri samem pohodu. Je pa bilo toliko večje doživetje ob prihodu v kočo, kjer smo prenočili. Takšne planinske koče v Sloveniji ne boste uspeli najti. Ob ognju v črni kuhinji smo po večerji ob prelepem petju slovenskih pesmi preživeli nepozaben večer. Naslednji dan smo brez težav prehodili še ostali načrtovani del poti. Po ogledu Opatije smo se čili in zdravi vrnili domov. V razgovorih z udeleženci ni bilo nobenih negativnosti, vsi so bili navdušeni nad prehojeno potjo in doživetjih dvodnevnega druženja. Moram pa dodati, da za dober pohod niso dovolj samo dobri pohodniki, ampak mora biti tura dobro pripravljena, kar je tokrat bila in je prava škoda, da nas na njej ni bilo več.

Zelo na kratko je  o pohodu svoje misli zabeležil Vladko KORŽE.