Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, je pred Domom veteranov v Radovljici plapolala zastava, ki je bila tudi pozdrav članom območnega veteranskega združenje Zgornja Gorenjska. Ti so se na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, zbrali v domu in se ob govoru podpredsednika združenja Janka Sebastijana Stuška spomnili 56. obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe v Sloveniji. Med drugim je spomnil, da je bil prvi organizator TO za tedanji občini Jesenice in Radovljica podpolkovnik Slavko Staroverski. Poudaril je, da Teritorialna obramba v letih 1990 in 1991 ni pomenila le oborožene sile naroda, ampak »tudi voljo, pogum in oporo takratni slovenski politiki, …« Na priložnostni slovesnosti so podelili članu združenja Marjanu Markoviču za njegov prispevek in delo veteranski organizaciji, visoko veteransko priznanje, Zlato plaketo ZVVS.
Veterani so skupaj s člani Združenja vojaških gornikov na Linhartovem trgu v Radovljici ob spominski plošči postroja Alpske čete, pod vodstvom Rudolfa Badjure, decembra leta 1918, prisluhnili upokojenemu brigadirju Slovenske vojske Janezu Kavarju. Med drugim dejal, da so Alpsko četo sestavljali večinoma Gorenjci oziroma Jeseničani, spomnil pa tudi, da so Italijani tedaj pritiskali z zahoda od Trbiža proti vzhodu in so želeli zasesti trikotnik Trbiž – Jesenice -Bled, tako imenovani »jeseniški trikot«. Italijane so s slovenske zahodne meje odganjali nazaj slovenski prostovoljci, ki jim je poveljeval Kranjskogorčan Karel Šefman.
Na Bledu je o vlogi Mihajla Pupina, da je Bled ostal del slovenskega ozemlja, ob njegovem spomeniku v Zaki spregovoril bivši blejski župan Janez Fajfar.
Zadnji postanek je bil na Koroški Beli. Na Guntarjevi domačiji na Ulici Ivana Cankarja 12 je spominska plošča dr. Mateju Potočniku, ki se je tam rodil. Kustos Gornjesavskega muzeja dr. Marko Mugerli je povedal, da je bil dr. Potočnik, tudi častni občan Koroške Bele, po prvi svetovni vojni član komisije pri razmejitvi državne meje z Avstrijo in je Koroški Beli ohranil ozemlje planine Svečica – Belske planine.
Slovesnosti so bile obogatene s prisotnostjo praporščakov, z igranjem na harmoniko pa je vzdušje dodatno praznično obarval Jan Burja z Bleda.