Dan suverenosti je državni praznik od leta 2015, pobudo zanj sta dali veteranski organizaciji Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever.

V območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo so se po nastanku Občine Žirovnica odločili, da pripravijo spominsko slovesnost v spomin na 25. oktober 1991, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje. Letošnja je bila v Žirovnici že 22.-ta. V Čopovi rojstni hiši je zbrane v imenu občine in Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica pozdravil Matjaž Koman, več o prazniku pa je spregovoril polkovnik Leon Holc, direktor NATO centra odličnosti za gorsko bojevanje. Med drugim je poudaril, da smo v letu 1991 prvič zaživeli v samostojni, neodvisni državi in se moramo z globoko hvaležnostjo spominjati vseh, ki so prispevali k temu veličastnemu dosežku. »Slovenci smo pokazali, da znamo stopiti skupaj, ko gre za naš obstoj in prihodnost.«

Spomnil je tudi na neprecenljivo vlogo rojakov: Matije Čopa, ki je pet let kot profesor živel v današnji Ukrajini, pa na Janeza Jalna, Antona Janšo in Franceta Prešerna, ki so zaslužni za ohranjanje duhovnega temelja našega naroda. Poudaril je, da so svoboda, suverenost in mir »vrednote, ki jih moramo skrbno varovati in prenašati na prihodnje generacije.«

Pred slovesnostjo so se s cvetjem na pokopališču na Breznici spomnili prvega predsednika občinskega odbora veteranov Žirovnica Albina Mraka, ki je v obdobju osamosvajanja Slovenije deloval v Pionirski četi prištabnih enot 22. brigade Teritorialne obrambe.

V kulturnem programu so sodelovali mladi: jeseniški gimnazijec harmonikar Jan Burja, učenke žirovniške osnovne šole Neža, Tea in Izabela pod mentorstvom Petre Jenko ter kitaristka Ela.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik območnega veteranskega združenja Janez Koselj, ki je predstavil tudi aktivnosti združenja do konca leta.

Na Zgornjem Gorenjskem so bile leta 1991 poleg karavl oziroma stražnic tudi tri vojašnice, na Bohinjski Beli, v Radovljici in na Rudnem polju na Pokljuki.

Na Pokljuki je bil to objekt za zimsko urjenje enot JLA in je bil 1. julija 1991 prvi zavzeti objekt JLA na Gorenjskem. Tam so bili junija in julija 1991 le starešine in stražarji JLA. Vojašnico so zavzeli pripadniki voda vojaške milice pod vodstvom Zvoneta Muleja. Danes je to Vojaški objekt Rudolfa Badjure.

Vojašnico v Radovljici so pripadniki TO prevzeli 21. avgusta 1991. Tam so bili oficirji JLA in vojaki na služenju vojaškega roka. Prostore so zapečatili, v komisiji  koordinacijske podskupine, ki je prevzela vojašnico, so bili Marjan Zupan, Dušan Vučko in Niko Legat. Sedaj so v teh prostorih nedaleč od Doma veteranov v Radovljici prostori Tiskarne in knjigoveznice Radovljica.

Vojašnico na Bohinjski Beli so pripadniki JLA zapustili 20. oktobra 1991. Približno 100 vojakov, podoficirjev in oficirjev JLA se je z osebno opremo in orožjem odpeljalo v Kranj, od tam v Koper, zatem pa proti domu ali na nova bojišča.

Kot zanimivost velja omeniti, da so vojašnico na Bohinjski Beli v kraljevini SHS začeli graditi leta 1934, torej pred 90 leti. Danes v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli domuje 132. gorski polk.