Uničevanje spominskih plošč, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, itd. Vse našteto je postalo nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne nekaj, s čimer bi se lahko kar tako sprijaznili. Vse oblike vandalizma so nesprejemljive in jih moramo kot takšne obsoditi, saj lahko sicer prerastejo v ravnanja, ki neposredno vplivajo na občutek varnosti v posameznem okolju.

Med najbolj pogosto tarčo vandalizma spadajo vsekakor igrišča. Bodisi igrišče za šolo, nogometno igrišče na Bregu, igrala v Šeneku. Poleg uničenih igral in ograj pa izgled kazijo še kupi smeti. Teh režijskemu obratu Občine Polzela skoraj ne uspe sproti počistiti, čeprav to počnejo vsak dan.

Zaradi vandalizma smo na občini že prejeli kritike občanov, in sicer da se morajo otroci igrati na poškodovanih igralih in da občina ne stori dovolj za popravilo igral. V določenih primerih so lahko povzročitelji vandalizma celo znani, a kljub več kazenskim ovadbam organi pregona ne morejo storiti nič. Povzročitelja morajo zalotiti pri dejanju, to pa je praktično nemogoče.

Vandalizem in smeti na igrišču so žal odraz splošnega stanja v družbi. Ne nazadnje bi se morali tudi občani zavedati, da lahko z odgovornim ravnanjem, vzgojo otrok, opozarjanjem in preprečevanjem vandalizma, ter občasno tudi z odstranitvijo kake smeti na igrišču stanje precej izboljšamo.

Čeprav se navedene pojavne oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še vrsto drugih ravnanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovanje ali uničenje stvari. Če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačali sami, če pa so poškodovane javne dobrine, bomo plačali vsi davkoplačevalci.

Tudi motorna kolesa, mopedi in kolesa ne spadajo na otroško igrišče. "Pametno glavo varuje čelada, hitro, je hitro prehitro in v prometu nismo sami. To niso samo prazni stavki in všečne fraze, pač pa realnost modernega časa. Ker pa je vsaki vrsti udeležencev cestnega prometa ustrezna zgolj določena prometna površina, si ne smemo vzeti pravice do uporabe nepravih prometnih površin. Tako kot parkirana vozila ne sodijo na pločnike in na kolesarske steze, tudi motorna kolesa, mopedi in kolesa ne spadajo na otroška igrišča. Ker pa zgledi vlečejo, smo starši tisti, ki smo dolžni svojim otrokom povedati in pokazati, kaj je odgovorno ravnanje v cestnem prometu, ter jih poučiti, kaj je prav in kaj ne. Samo tako bodo lahko v procesu odraščanja pridobili kar največ spoštovanja do drugih udeležencev cestnega prometa.

Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katerim preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da do nesprejemljivih ravnanj ne bo prihajalo. Vsa neprimerna ravnanja v družbi je treba obsoditi in si ob tem prizadevati, da se spremenijo vzorci ravnanj posameznikov in skupin, ki menijo, da so takšna ravnanja sprejemljiva. Zato ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno. Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga poskušajte opozoriti, naj tega ne počne. Če presodite, da vašega poziva ne bo upošteval, pokličite policijo. Bodite vzor svojim otrokom, sosedom in drugim sodržavljanom. Zavedajte se posledic neprimernih ravnanj in nam pomagajte pri preprečevanju in odkrivanju storilcev različnih pojavnih oblik vandalizma.

Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje, zdravo življenjsko okolje ter dobri medsebojni odnosi so pogoj za kakovostno življenje in preživljanje časa. Prepričani smo, da nam skupaj lahko uspe.

Mija Čulk