Že osmič smo se srečale z učenci Osnovne šole Polzela. Za lepe priložnosti smo zelo hvaležne vodstvu šole, predvsem pa knjižničarki Alji Bratuša. V naših druženjih smo obravnavali že kar nekaj tem, se skupaj nasmejali, doživeli skupne trenutke, ki bodo lahko ostali za kakšen dragocen spomin.

16. aprila 2025 smo se srečali v prostorih našega centra. Pogovarjali smo se o običajih nekoč in danes. Naše gostje Aneja, Ina, Iva, Vita, Tara in Zara, torej šest učenk petega razreda osnovne šole, so nam pripravile resnično lepo doživetje s prikazi.

Mravljice smo pripravile opise nekaterih svojih doživetij praznikov. V spontanem izmenjevanju mnenj, pogovoru in smehu je čas tako hitro minil, da je ostalo komaj kaj časa za nekaj sladkanja. Deklice so nato odhitele na priprave za kolesarski izpit.

Vesele smo, da sta se našemu vabilu lahko odzvali tudi ravnateljica Bernardka Sopčič in vodja Medgeneracijskega društva Mozaik generacij Marjana Šmajs.

Naša skupina bo kmalu praznovala deseto obletnico. Mimo besed in branja knjig seveda ne moremo, počnemo pa še marsikaj. Najlepše pa je, da se rade družimo, da smo si »nekaj več«.

Zinka Vybihal

Prisotni so povedali:

- Radi imava velikonočne praznike in sva komaj dočakali zajčka, ki je pustil skromna, a težko pričakovana darilca. Nataša Pesjak in Bernarda Hofman

- Z babico, ki živi v Prekmurju, rada barvam jajca.Tokrat sem s seboj prinesla jajce, pobarvano v rdečem vinu. Iva Jambrek

- V naši družini je bilo kar 12 otrok. Kljub temu je mama, ki je bila kuharica, za praznike vedno poskrbela, da je bilo na mizi dovolj dobrot. Hedvika Zupanc

- Moja družina je razširjena, saj poleg naju s sestro in staršev živijo v njej tudi stari starši. Živa Merslavič

- Rodila sem se v Mehiki in tam nekaj časa hodila v vrtec. Skoraj vsako leto gremo na obisk k sorodnikom v Mehiko, kjer uživamo v običajih in okusni hrani. Ina Arrambide Krajnc