Od 30. septembra do 2. oktobra 2024 je v Ljubljani potekal 23. festival za tretje življenjsko obdobje, ki je največji festival takšne vrste v vsej Evropi. Letos so ga poimenovali »Vsi smo ena generacija«. Vsako leto se ga udeleži na tisoče ljudi, tako smo se ga tudi iz Medgeneracijskega društva Mozaik generacij pod vodstvom Marjane Šmajs.

Zbrali smo se na železniški postaji in smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano, v Cankarjev dom. Ker smo tudi zeliščarji, smo mimogrede skozi okna opazovali, kako se ponekod ob progi razširjajo invazivne rastline, največ octovec, rozga in topinambur. Zadnja dva sta bila s svojimi živorumenimi cvetovi kot dvoje malih sonc in sta nam polepšala siv oblačen dan. Ko se je v Litiji prikazalo še pravo sonce, smo dobro razpoloženi prišli v Cankarjev dom, kamor so se že zgrinjale trume ljudi. Razveseljivo je, da se med povsem neznanimi ljudmi na takem prostoru in v takšni množici takoj razvije solidarnost.

Najprej smo šli mimo najrazličnejših stojnic in si jih ogledovali. Vsak nam je prijazno odgovarjal in nam ni ničesar vsiljeval. Zelo zanimiva je bila tudi stojnica policije, polna najrazličnejših predmetov, ki jih uporabljajo pri svojem delu, modelčkov avtomobilov, ki so nas spomnili na nekdanjo milico, gradiva in starih člankov. Poslušali smo ljudske pevke, ki so pele čudovite stare pesmi, ki so se širile iz roda v rod.

Potekale so najrazličnejše delavnice, predavanja in intervjuji z znanimi osebami. Nekateri smo šli poslušat predavanje medicinske sestre Špele Kramar »Demenci prijazna sestra pristopi k negi in oskrbi starejših« ter v isti dvorani še predavanje Andraža Purgerja »Dihamo z naravo«. Po teh dveh predavanjih smo imeli kar precej iztočnic za razmišljanje. Medtem so nekateri izmed nas poslušali pevske zbore starejših, pri čemer so jih zelo ganili Makedonci, ki so ponosno vihteli svojo zastavo, so nas navdušile tudi nune s svojimi pesmimi in plesom.

V treh dneh se je zvrstilo ogromno delavnic, predavanj in intervjujev. Tu so bili Vlasta Nussdorfer, Milena Miklavčič, Martin Strel, Martin Golob, Tone Partljič, Gojmir Lešnjak in veliko, veliko drugih s svojim zanimivim življenjem, a kaj ko nismo mogli biti na več mestih hkrati.

V spodnjih prostorih smo si privoščili še kavo. Čeprav nas je bilo ves čas veliko (kava je bila zastonj), jo je prijazna študentka nepretrgoma kuhala in vsakemu odgovarjala na sleherno vprašanje zelo prijazno. Večina mladih je zelo spoštljiva in prijazna do nas starejših. Boli, ko jih nekateri mečejo v isti koš z nespoštljivimi, in boli, ko nekateri govorijo "Elita je šla z vlakom v Ljubljano, Maribor, na Obalo!", kar ni res.

Vsakdo se lahko udeležuje medgeneracijskih dogodkov, če le hoče stopiti iz svoje cone udobja.

Majda Mlakar