V petek, 21. marca 2025,  je potekalo na gradu Komenda praznovanje, ki je privabilo mnoge ljubitelje kulture iz domačih in sosednjih krajev. Z odprtjem   17. likovne razstave Žena – mati  so se likovniki KUD Polzela v sodelovanju TIC Občine Polzela, poklonili  spominu na  Darinko Pavletič Lorenčak, akademsko slikarko in častno občanko občine Polzela.

Predsednica likovne sekcije KUD Polzela Sonja Jezernik je v uvodnem nagovoru pozdravila  hčer Darinke Pavletič Lorenčak Alenko Tacol s soprogom, župana Jožeta Kužnika ter vse prisotne.  

Zanimivosti iz življenja slikarke je iz različnih virov zbrala Mojca Korošec,  srčno in sentimentalno pa je zapisano prebrala Nevenka  Anzelc Gostečnik:

Pred 100 leti,  30. decembra 1924, se je  rodila Darinka Pavletič Lorenčak. Njena starša, po rodu Primorca, sta na Štajersko z družino pribežala pred Italijani in se ustalila najprej v Šmartnem ob Paki, nato na Polzeli. Tukaj je Darinka obiskovala osnovno šolo in prav iz teh let je ohranjen njen zapis: »Bilo je nekje v petem razredu, nadučitelj Polanc Adolf nas je med drugim učil tudi risanje. Hodil je po razredu, nas  opazoval, ustavil se je za mojim hrbtom in meni je bilo silno nerodno, pa sem v zadregi odložila barvice, on pa je dejal; »To si pa dobro narisala.«   Šele kasneje sem se zavedala, da so bile te besede usodne za mojo odločitev. Od tega dne dalje sem  porisala vsak košček papirja, ki se je znašel v naši hiši. »

Med vojno je bila z družino izseljena v Srbijo, v Paračinu končala gimnazijo in se po osvoboditvi vrnila na Polzelo. Čeprav je sanjarila o študiju glasbe, se je na pobudo – ali pa morda po zgledu očeta -  odločila z likovno pot in dokončala študij na ljubljanski likovni akademiji. Po študiju je poučevala na celjski gimnaziji, na II. Osnovni šoli v Celju in na Pedagoškem šolskem centru Celje.

Na njeno slikarsko ustvarjanje je zagotovo vplivala grenka usoda vojnih časov,  preživetih v občutljivi dekliških letih. Vse tragedije in stiske so se vtisnile v dušo umetnice in se odrazile v njenem izpovedovanju – v likovnih in tudi pesniških delih. Od tod tudi izvirajo vzroki in njen izbor teme za njeno posebno človeško in umetniško opredelitev, ki je bila tedaj vse prej kot moderna in aktualna. Kot bi zgostila vse tisto, kar jo je prizadelo, vso skrb, ljubezen in strah v simbol, zrasel iz temeljnih humanističnih občutij.  Zagledana je v svet intime, življenja otrok in starcev, nebogljenih ljudi, prepojenih z otožnostjo in zaskrbljenostjo. Pogosta tema so bili prizori  osamljenih, premraženih,  revnih  otrok, žalostnega otroka z mrtvo ptico v naročju.  Podobni so portreti starih ljudi v značilni drži ali ob značilnem opravilu. Tudi pri njih gre za nemočne ljudi, ki se ne morejo boriti z  življenjem in usodo, ampak morajo prenašati breme krivice.

Prav pri upodabljanju otrok in starih ljudi se kaže odsev njenega človeškega in še posebej ženskega sočutja. Darinka zagotovo ni le slikarka, ampak tudi čuteča žena in mati.

Kadar  najde motiv za svojo umetniško izpoved v naravi, se sprosti, občuduje njeno barvitost in tako nastanejo pejsaži v soncu polni mikavnosti, brez sonca pa turobne temačnosti, primorske gmajne in skalnati predeli,  samotna drevesa, skalna morska obala in tudi bistri  potoki, še  posebej Savinje.

Ustvarjala je v različnih grafičnih tehnikah, slikala v olju,  v  starejših letih pa v akvarelu, za katerega je dejala, da ji »bolj leži«, ker ne rabi velikega prostora.  Kot slikarka  pa pripada  ekspresionistični smeri.

Na Polzeli smo ponosni na njeno zapuščino,  zbirko njenih slik, ki krasijo prostore Komende in na spominski kotiček v polzelski osnovni šoli. Tudi na Gori Oljki je ohranjenih nekaj njenih akvarelov. Darinka Pavletič Lorenčak je ilustrirala več  knjižnih izdaj za otroke, med njimi nekaj slikanic iz serije Čebelica, sodelovala v reviji Kurirček, nekaj časa na televiziji pri likovni opremi pravljic za otroke Z besedo in sliko.

Za svoje likovno pedagoško delo je prejela več priznanj in nagrad: Šlandrovo nagrado mesta Celje, priznanje Franja Roša Kulturne skupnosti Celje, diplomo Zlato pero v Beogradu, naziv častne občanke Mestne občine Celje in leta 2010 naziv častne občanke Občine Polzela.

Ker je danes 21. marec, svetovni dan poezije, je prav, da besedo sklenem z njeno pesmijo Hrepenenje:

Naj ostane hrepenenje v srcu!

Ostane naj sinjina dneva in tišina noči.

Ostane naj blagi vonj morske vode in

rjavozlate barve hrastov in sivomodre barve kamenja –

in srebrne megle nad morsko gladino.

In sončni zahod s sinjimi sencami.

In bežeče ograde z dotikom dveh rok.

Kaplje dežja z okusom slane vode in

dišeči vonj borove smole in beli mesec na brezzvezdnem nebu!                                    

V spomin na praznik 8. marec in 25. marec sta dve najmlajši članici likovne sekcije
Tia Strojanšek Marovt in njena sestrica Nika recitirali Pavčkove pesmi o mami in prejeli prisrčen aplavz občinstva. Predsednica likovne sekcije  je napovedala podelitev zahval sedemintridesetim likovnikom, ki so postavili na ogled  svoja dela: kiparska pod steklenim dnom, na stenah pa slike v različnih tehnikah – olju, akrilu, kolažu in akvarelu ter  v različnih slogih, od realizma, ekspresionizma, nadrealizma in kubizma. Različni motivi razstavljenih del pomenijo različnost avtorjev, vendar jih v enotnost povezuje ljubezen do ljubiteljskega ustvarjanja, medsebojno sodelovanje in brezpogojno spoštovanje.  Čeprav so motivi različni, je bistvo  ljubezen do ljubiteljskega ustvarjanja in želja, da obudimo in počastimo spomin na našo častno občanko Darinko Pavletič Lorenčak.

Kulturni program so glasbeno polepšali polzelski tamburaši z vodjo Mijo Novak,  za kar se jim je zahvalil  župan Jože Kužnik, ki je v nadaljevanju podelil zahvale razstavljavcem in pozdravil gostjo tega večera Alenko Tacol s soprogom. Gospa Alenka  je v čustvenem nagovoru  povedala, da ji veliko pomeni ta likovni dogodek na Komendi, da je hvaležna za  povabilo, ki ga je prejela in srečna med ljudmi, ki jo spominjajo na davne čase, ko je obiskovala svoja stara starša tukaj na  gradu Komenda.  Hvaležna je likovnikom, da so  svojo tradicionalno razstavo posvetili spominu na njeno mamo, slikarko Darinko Pavletič Lorenčak in tako navdihujoče opisali njeno življenje.

Večer se je nadaljeval v prijetnem in prijateljskem vzdušju ob  zvokih tamburic.  Razstava bo na gradu Komenda na ogled do 9. aprila 2025.

Mojca Korošec