IZLET DO AKUMULACIJSKEGA JEZERA POD GOLICO

V torek, 10. septembra 2024, smo se zapeljali do Koče na Košenjaku, kjer nam je oskrbnica postregla s kavico in čajem. Po okrepčilu smo se napotili proti vrhu Košenjaka, ki pa ni bil naš cilj. Malo pred vrhom nas je namreč markacija napotila levo in kmalu smo prestopili mejo ter pot nadaljevali po Avstriji.

Hodili smo po gozdu. Tu in tam se nam je odprl pogled na Koroško. Po dobri uri hoje smo prišli do vetrnih elektrarn in šele tu smo videli, kako gromozanske so te vetrnice. Naredili smo skupinski posnetek in se napotili mimo.

Pot od vetrnic je potekala po makadamski cesti, kateri smo sledili do glavne ceste in se ponovno napotili v gozd. Poti kar ni bilo konca in tudi jezera nismo videli. Po dobri uri hoje smo ugotovili, da bi morali jezero že zagledati. Ustavili smo se na križišču gozdnih poti, pomalicali in se napotili nazaj.Če bi pot nadaljevali po tej poti, bi po štirih urah prispeli na vrh Golice.

Pri povratku smo si vzeli čas in pobrali lisičke, ki jih bilo rumeno med potjo.

Kljub nedoseženemu cilju ni bilo slabe volje, saj je večina imela polne vrečke lisičk in tudi glavni cilj, tj. sprehod v naravi, je bil dosežen.

Na koči nas je pri prihodu pričakala oskrbnica, ki nam je pripravila golaž in zelo dobro pecivo.

Čas je hitro mineval in po nas je z mini busom prišla Marjeta, s katero smo se srečno pripeljali domov.

Preživeli smo lep dan, saj nam je bilo vreme zelo naklonjeno.

Vodnik: Zupanc Peter