Planinski pohod do dveh Otliških oken (800 m), polža in piramide

Planinci  PD in DU Mislinja smo za aprilski pohod izbrali četrtek, 3. aprila 2025, in krožno pohodniško pot od naselja Lokavec do Otliških oken in nato spust do izvira Hublja. Ta čudovit svet burje, kamna in že primorskega rastja vsakokrat obeta prijeten začetek pravih pomladnih dni v soncu, ko je pri nas na Koroškem še hladneje in ko je naše Pohorje še pokrito z zaplatami snega. Pravijo tudi, da so primorske lokalne skrivnosti kot voda – ne da se jih kar tako izbrskati. In odločili smo se, da jih tudi letos pohodniško nekaj izbrskamo.

Planincem naših društev iz Mislinje so se pridružili še planinci iz Šaleške in Savinjske doline. Kot skupina tridesetih pohodnikov smo se z avtobusom podali v zanimiv planinski dan. Organizacijsko in vodniško sta združila svoje izkušnje naša vodnika Peter Zupanc in Danilo Kete, razširjeno društveno ekipo v skrbi za planince med pohodom sta tokrat dopolnila še Marjan Gros in Milan Županc.

Veliko Otliško okno in tudi njegovo manjše spodnje okno sta naravna kraška mostova, ki se nahajata severno od Ajdovščine na robu Trnovske planote v bližini vasi Otlica. Vas je dobila ime po tej »votli« oziroma »otli« gori in tudi okni sta dobili ime po tej vasici. Veliko, 12 m visoko in po oceni 7 m široko, okno je skalna odprtina, ki je nastala z erozijo in korozijo, kar se lepo vidi po skalni prelomnici nad oknom. Tudi manjše drugo okno geološko izkazuje enake karakteristike. Poti iz doline do oken je več, označene so kot lahke poti.

Danilo nas je kot odličen poznavalec tukajšnjih poti vodil po netradicionalni planinski poti, ki jo domačini dobro vzdržujejo in je s svojimi 37 označenimi ovinki tipična za to pokrajino: cik-cak v strmino, ki ne popušča do vrha, pa vseeno je zelo dobro speljana med kamni in zemljo, travo. Pozornost pri začetku pohoda smo usmerili v dolgo, močno in pogosto zankasto prepleteno robidovje. Ob našem dobrem skupinskem tempu smo vse ovinke na poti v dopoldanskem soncu in rahlih odtenkih pojenjajoče burje normalno prehodili.

Postopoma smo med potjo odlagali plasti debelejših oblačil. Temperatura zraka se je sicer povzpela do razveseljivih 17 stopinj, vendar smo v večini ohranili dolge rokave in zaščitne trakove na glavi. Na vrhu smo se po slemenu razhodili po nezahtevni, zelo razgledni in markirani pot in vsekakor prišli do našega planinskega cilja Otliškega okna.

Po krajšem postanku za poglede skozi okno in čudovito cvetje tega predela smo nadaljevali pohod do bližnje kamnite inštalacije v vrtači, imenovane »polž«, in do piramide, ki ju je v letu 2004 postavil kot diplomsko delo Damjan Popelar. Po navedbah na informacijski tabli naj bi bil kraj tudi energetsko bogat. Ob vrtači smo imeli daljši postanek z malico in prepustitvi v toplem sončnem dnevu in v medsebojnih pogovorih.

Danilo je za spust v dolino izbral pot, kjer smo mimo drugega otliškega okna nekaj ovinkov hodili kot po alpskih meliščih in obnovili način hoje kot pripravo na naša poletne pohode proti visokogorju. Otliško okno povezujejo tudi z legendo, po kateri naj bi odprtino v skali ustvaril hudič, ko je hotel dvigniti Čaven. Domačini so na zanimiv način  narisali tega hudiča na steklo in nas je pričakal na skali ob poti. Ves čas smo uspeli hoditi v strnjeni skupini in brez težav planinsko pot v dolino zaključili pri izviru reke Hubelj.

Pot nazaj na Koroško je bila tehnično pestra, nismo imeli postankov v klasičnem pomenu naših pohodov. Bili smo dobro razpoloženi, hvaležni Danilu za zelo dober izbor pohodnih poti, vsekakor pa nam ob vzporednih dogodkih dneva tudi tem za pogovore ni in ni zmanjkalo.

Pripravila: Marjeta Fidler

vodnica PD Mislinja