Za večje skupine je po predhodnem dogovoru ogled voden. Obiskovalci si ogledajo Pavčkov dom in Spominsko zbirko Toneta Pavčka. V domu se nahaja tudi »Pavčkova knjižnica«, kjer lahko med obiskom prebirate njegova dela.  Povabili vas bomo, da obiščete pesnikov spomenik, ki je le streljaj stran in si ogledate še cerkvico sv. Jurija in se tako seznanite tudi s sakralno stavbno dediščino. In na koncu seveda sledi obvezno povabilo, da obiščete tudi spomenik legendarnega harmonikarja Lojzeta Slaka na Malem Kalu.
Vabljeni v mirnopeško dolino!

Za ogled zbirke pokličite na tel. št. 07 39 36 100 (Občina Mirna Peč), ali pa pišite na e-naslov: obcina.mirnapec@siol.net.

VTISI OBISKOVALCEV (OŠ Stična)

                                                                    »… jeseni do polne police …«

In res smo šli – do polne police novega znanja – o Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje,  nekaterih slikah, kipih, Šentjuriju na Dolenjskem, rojstnem kraju Toneta Pavčka, izviru reke Temenice, Zijalu.

Učenke in učenci 6. a in 6. b OŠ Stična smo se 23. septembra odpravili proti Dolenjski. Najprej smo se ustavili v Trebnjem, v Galeriji likovnih samorastnikov. Kustosinja Andrejka Nose nas je popeljala v svet likovne umetnosti na prav poseben način. Povedala nam je, da likovni ustvarjalci svoje motive poiščejo tudi v literaturi. Tako smo se srečali z Martinom Krpanom in njegovo slavno kobilico, s Krjavljem in njegovo kozo, ki jo je »ubesedil« Josip Jurčič, z mitološkim junakom, ki je želel poleteti k soncu, a mu je njegove želje preprečilo prav sonce …

Posebej zanimiva je bila upodobitev Kralja Matjaža, ki bi ga še kako potrebovali v teh časih. Saj veste, tam daleč pod Peco čaka, da se mu brada devetkrat ovije okrog mize … Dobili pa smo tudi nalogo. Ogledali smo si sliko Daritev januarju in že v galeriji sestavili pravljico in se tako dodatno pripravili za 1. šolski spis. Očarale so nas slike na steklu, tiste, sestavljene iz drobnih pikic in še in še.

Pot smo nadaljevali v Šentjurij, kjer se je rodil Tone Pavček. Sprejeli sta nas prijazni gospe Agata Klavora in Ljudmila Bajc pred moderno zgradbo, ki so jo poimenovali po rojaku. Zvedeli smo, da sta se oba pesnikova starša rodila v vasi, da je njegovo otroštvo zaznamovala dnina, ki jo je opravljala njegova mati, očetova odsotnost … Pa šola – ni je maral, ne razreda v gasilskem domu ne Marijanišča v Ljubljani. Njegovo odločitev za študij prava je narekoval – dež! Ker je v deževnem jutru pospremil prijatelja na pravno fakulteto, se je tudi sam vpisal na pravo – do medicinske fakultete, njegove študijske izbire,  je bilo v dežju  predaleč …

Postal je pravnik, a je opravljal delo novinarja, urednika. In pisal pesmi, za otroke in odrasle. Ni čudno. Ob toliki lepoti, ki jo je kot otrok užil v domačem kraju, je pero kar samo zašlo na papir. Številni grički,  posejani z vinogradi, izvir reke Temenice, okolica cerkvice sv. Jurija, hiše in hišice, tik ena ob drugi …

Tudi mi smo se pripravili na obisk rojstnega kraja Toneta Pavčka. Prebirali smo njegove pesmi, vsak si je izbral »svojo« in jo, če je želel, predstavil na druženju v Šentjuriju, tako v besedi kot sliki. Likovne izdelke smo podarili. 

V Šentjuriju so nas očarale  freske v cerkvici sv. Jurija, lep razgled po okoliških krajih, zbirka Pavčkovih osebnih predmetov, film o pesniku, kjer je pripovedovalec »o sebi« kar pesnik sam. Ugotovili smo, da nas spoznavanje kulture različnih narodov bogati, kljub temu da v šolskih klopeh sedijo otroci z raznih koncev sveta s povsem drugim kulturnim izročilom. Nekaj posebnega je bil tudi izvir reke Temenice.

Prav posebej za naš prihod so se v kraju potrudili in lepo očistili pot do izvira Zijalo. Hvala.  Razlaga o življenju in delu Toneta Pavčka, popestrena z drobnimi iskricami, je dobila oceno odlično. Zato vam vsi mi želimo, da bi v Šentjuriju na Dolenjskem še naprej »živeli« s Pavčkom in širili njegovo sporočilo, ki nas kar sili k ustvarjalnosti: »Treba je biti živ, živ, vznemirljiv, pa bo tudi svet lep in zanimiv.«

Zapisala: Zlata Kastelic, prof.