O Pahorju pišejo zgodovinarji, analitiki, novinarji. Edinstvena fotografska
upodobitev pa prinaša povsem nov aspekt, pristno podobo človeka skozi svetlobo in
sence. Takšno, kot ga je avtorica doživela med pogovorom ob kavici, v njegovi
transformaciji. Razstava portretov je neobičajno povabilo v njegovo prisotnost
po tem, ko so lipicanci, simbol naše skupne domovine, tlakovali pot do
nepozabnih trenutkov modrosti, preprostosti, pristnosti, igrivosti, smeha,
veselja in tudi grenkih spominov ter veliko sanj. Montaže fotografij, ki
predstavljajo glavne teme različnih sklopov pogovorov o temah, ki so bistvene
za življenje in človeštvo, za mir, svobodo in demokracijo, izražajo skupni
imenovalec – neizmerno ljubezen do domovine Slovenije, lipicancev in svobode,
človekovega dostojanstva in integritete ter seveda ljubezni same.
Montaže povabijo v zgodbe, ki preko odtisov lastnih izkušenj omogočajo
potovanje v notranjost in širino duha, ki ne pozna meja. Kompozicijo sestavlja
9 portretov v 12 montažah, skupaj 108 portretov, kot je Boris Pahor izpolnil
let.
»Nič ni naključje, vse
resonira v dobrobit svetovnega miru in ljubezni v harmoniji z naravnimi zakoni,«
je ob odprtju razstave pojasnila njena avtorica, svetovno priznana umetnica,
fotografinja in režiserka ter predana ambasadorka lipicanca Alenka Slavinec.
Posamezni sklopi so odmev tematik, ki sta jih v intimnih pogovorih odpirala
portretiranec in fotografinja. Njuno prvo srečanje se je odvilo v prijetnem,
tradicionalno slovenskem ambientu gostišča Šiker. Med pogovorom je Pahor
vprašal Alenko: »Ali govorite francosko?« Odgovorila je: »Ne, samo poljubljam
se francosko.« Njegovo reakcijo je ujela v objektiv in ga prosila za telefonsko
številko, da bi še pred odhodom v tujino nadaljevala fotografiranje v njegovem
domačem okolju. Naslov montaže št. 1 je Platonska ljubezen.
Razstava prinaša edinstven vpogled v življenje Borisa Pahorja, slovenskega
literarnega velikana, skozi objektiv umetnice, ki je z njim ustvarila intimen
odnos prek pogovorov in trenutkov, prežetih z modrostjo in življenjskimi
izkušnjami. Alenka Slavinec je s serijo 108 portretov ujela bistvo Pahorjevega
značaja – njegovo ljubezen do domovine, svobode, človekovega dostojanstva in
življenja.
»Bomo Slovenci morali prej ali slej dobiti sodobnega Collodija, ki bo otrokom povedal zgodbo naše preteklosti? Vprašanje pa je, kdo si bo upal približati otroškemu srcu tako, da ga hudobija ne bo ranila, a da bo hkrati obvarovano pred skušnjavami prihodnosti?« je v svojem osrednjem knjižnem delu, Nekropoli, razmišljal Boris PAHOR
In s tem opozoril na moralno, etično in domoljubno dolžnost, ki jo imamo skrbniki sedanjosti. Da na mlade, ki bodo prej ali slej prevzeli skrb za prihodnost, na pravi način prenesemo tudi skrb za negovanje spomina na preteklost, na vse zaslužne za mir, svobodo in blaginjo, ki jo živimo v samostojni državi Sloveniji. Z željo, da mladi s ponosom prevzamejo odgovornost za negovanje ene najbolj pomembnih, a hkrati nadvse krkih vrednot sodobne družbe -– miru!
In to je temeljno poslanstvo, ki ga že dve desetletji opravlja eminentna zgradba na Cerju s premišljeno izbranimi vsebinami, med katerimi vse bolj uspešno nagovarjajo obiskovalce sporočila miru v umetnosti.
Pri tem je zanimivo, da je arhirtekturno zasnovo Pomnika braniteljem slovenske zemlje pokojni arhitekt dr. Darko Likar zasnoval tudi na Pahorjevi popotnici in njegovih razmišljanjih o globljem pomenu kulture kot branika identitete naroda, kot Človekovega razmerja do kozmosa, odmev njegove usode in njegove eksistenčne stiske.”
“Zato ni naključje, da pomnik vse pogosetje ubira nove poti nagovarjanja javnosti preko umetnosti, ki prinaša globoka, duhova in transformacijska sporočila za sedanjost in za bodoče generacije,” je na dogodku poudarila direktorica Javnega zavoda Miren Kras mag. Ariana Durnik.
Potujoča razstava, ki so jo na pot iz Cerja v sosednjo Gorizio v letu 2025 in nato naprej po Evropi, pospremile besede državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesne Humar, direktorice zavoda GO2025 Mije Lorbek in podžupanje Občine Miren - Kostanjevica Suzane Černe ter glasbena popotnica Tinakare Kovač, bo v Pomniku miru na ogled do decembra 2024.
Več o avtorici projekta No.108, ki vključuje tudi delavnice za mlade in se bo v prihodnjem letu nadaljeval z izidom knjige umetniških fotografij in najbolj znanih Pahorjevih citativ ter sajenjem dreves miru na borderless območju EPK 23025, najdete na spletnem naslovu www.alenkaslavinec.com
Javni zavod Miren Kras
Foto: Borut Midlil