Renče, Cerje 22. in 23. november 2024 – Pri obnovi pogorelih gozdov na Krasu so v petek in soboto pomagali številni prostovoljci iz vse Slovenije. Rokave je zavihalo skupno 600 zaposlenih iz številnih podjetij, dijakov in drugih, ki želijo s svojim delom prispevati k hitrejši obnovi območij, ki so bila v požaru poleti 2022 najbolj prizadeta.

Načrt sanacije, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije pripravil po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije, predvideva obnovo gozdov s sadnjo in setvijo na območjih najhujše poškodovanosti. To je na okoli 900 hektarjih gozda, kjer je vegetacija popolnoma uničena in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Zajeten del gozda na Krasu je bil tudi ob pomoči prostovoljcev do danes že obnovljen. V dveh letih je bilo obnovljenih 232 hektarjev pogorišča: na več kot 46 hektarjih so prostovoljci in izvajalci posadili sadike, na 135 hektarjih posejali seme in na 51 hektarjih posadili želod. Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo območja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezan habitat za živali, sam ne bo mogel obnoviti. Zato tudi letos potekajo različne akcije obnove gozdov na Krasu.

Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije so v začetku tedna že sadili zaposleni iz Zavarovalne skupine Sava ter Radenske, včeraj in danes pa je prostovoljce iz vse Slovenije čakalo 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrasta cer in puhasti hrast, lipovec in koprivovec. S tem so pomagali obnoviti gozd na območju Fajtega hriba v občini Renče - Vogrsko in v okolici Cerja v občini Miren – Kostanjevica, na skupno 10 hektarih. Do spomladi je predvideno, da se na Krasu posadi skupno 32.000 sadik in poseje okoli 300 kg semena maklena in lipe; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Pred začetkom del je v petek prostovoljce nagovoril župan Občine Renče - Vogrsko, Tarik Žigon, ki je vsako leto znova navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj čas in delo za to, da bo Kras nekoč spet obdan z gozdom.

Zbrane je v imenu Zavoda za gozdove Slovenije pozdravil pomočnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec. Poudaril je pomen čimprejšnje obnove najbolj poškodovanih površin, da se prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razraščanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem času. Na tak način bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh območjih že uspevale.«

Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, pa je izpostavila pomen dolgoročnih partnerstev s podjetji in izobraževalnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto: »Ključnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega habitata, dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zaključimo samo v tesnem sodelovanju med številnimi deležniki. Zato gre vsem, ki z nami vztrajate tretje leto, tako z donacijami kot neposredno prisotnostjo na terenskih akcijah, velika zahvala za iskreno in predano okoljsko odgovorno ravnanje, ki se bo obrestovalo bodočim generacijam.«

Sobotna akcija sajenja dreves pod Cerjem je združila več kot 250 prostovoljcev, ki so z zavzetostjo in dobrimi nameni prispevali k ponovni ozelenitvi Krasa. Za razliko od petkove akcije, ko so prostovoljci sadili v zahtevnih vremenskih razmerah z mrazom, vetrom in dežjem, je tokratno dogajanje spremljalo prijetno toplo sonce, ki je ustvarilo spodbudno vzdušje za delo.

Zbrane je pred začetkom nagovoril župan občine Miren – Kostanjevica, Mauricij Humar,  ki je poudaril pomen tovrstnih pobud in prostovoljcem iskreno zahvalil za njihov trud. "Vaša dejanja danes niso le korak k obnovi narave, temveč tudi izraz ljubezni do naše skupne prihodnosti. Vabim vas, da nas obiščete tudi v prihodnjih letih in spremljate rast teh dreves ter učinke vašega plemenitega dela," je poudaril župan.

Med prostovoljci je bilo tokrat opaziti še posebej veliko mladih. Dijaki iz Slovenije in sosednje Italije so s svojo energijo in navdušenjem močno prispevali k uspehu akcije, prav tako tudi otroci iz vrtca v Pevmi, ki so se dogodka udeležili skupaj s starši. Poleg posameznikov so sodelovali tudi številni predstavniki podjetij, ki zvesto podpirajo tovrstne pobude in s tem dokazujejo svojo družbeno odgovornost.

3. vseslovenska akcija je bila mnogo več kot le sajenje dreves – predstavljala je simbol upanja, solidarnosti in odgovornosti do narave. Zbrane je povezala skupna želja po povrnitvi dobrega naravi in ustvarjanju bolj zelenega, zdravega okolja za prihodnje generacije.

Kras se z vsakim drevesom prebuja v novo življenje, za kar gre zasluga prav vsem, ki so s svojimi rokami in srcem prispevali k tej pomembni zgodbi o prenovi.