Že maja meseca smo zaprosili za ogled nuklearke. Povedali so nam, da so že zasedeni termini za pol leta naprej. V nuklearko namreč sprejmejo po en obisk na delovni dan. Torej je prišel v poštev november, kjer je slučajno bil tudi enajsti nezaseden.

54-sedežni avtobus je bil »razprodan« že par dni potem, ko so bili razobešeni plakati. Ker smo se odločili za peš ogled nuklearke, je bila omejitev tudi ta, da jih je lahko na takem ogledu največ 30, za katere smo morali teden pred obiskom poslati osebne podatke.

Tako smo se na martinovo, v zgodnjih jutranjih urah podali na nova doživetja. V  Krškem Kulturnem domu nas je sprejel predstavnik nuklearke. Najprej smo si ogledali kratek film, kjer je bila prikazana zgodovina in razvoj nuklearke. Nato smo bili seznanjeni z delovanjem nuklearke, predvsem iz vidika varnosti. Z izčrpnimi in razumljivimi odgovori na vprašanja je bila potešena naša radovednost. Na koncu smo si ogledali še interaktivni muzej pridobivanja električne energije na način razcepa atomskih jeder. Po uri in pol smo naša suha grla poplaknili s ponujeno pijačo.

Nato smo se razdelili v dve skupini. Eni smo šli na peš ogled nuklearke, drugi pa v muzej Svet energije, kjer je nas pričakal vodič od GEN-ija. Na interaktiven način je bilo prikazano različno pridobivanje električne energije: sonce, veter, voda, plin, premog in uran.

Ogled nuklearke nam je ponudil občutek pridobivanja ogromne moči, ki jo nudi majhen atom. Skoraj tri četrtine objektov in naprav je namenjen varnosti in tudi strošek je temu primeren. Vrednost urana predstavlja le desetino vseh stroškov, ki jih povzroča nuklearka. Tudi za nuklearne odpadke je poskrbljeno v sami nuklearki do leta 2028, potem bodo prešli v oskrbo države Slovenije in Hrvaške, kot solastnici.

Pred koncem dneva smo dali prednost kulturi. Dve zanimivi vodički sta nas popeljali po starem delu Krškega, kjer smo spoznali zgodovino kraja in nekaterih posameznikov, ki so pomembno prispevali k temu.

Prišla je noč in zabavni del. Peljali smo se do Mokronoga, kjer nas je čakala martinova večerja: juha, račka, mlinci, rdeče zelje … Cviček je tekel v potokih. Če mene vprašate, je manjkala le harmonika. Drugič jo bomo vzeli s seboj in harmonikarja seveda. To pomeni samozadostnost.

                                                                                                                Zapisal Vojko Lozej