V torek 16. maja smo se Kraški upokojenci odpravili na ekskurzijo v Ljubljano.

Najprej smo prispeli do nove džamije, kjer nas je sprejel imam – muslimanski duhovnik in nas popeljal v prostore molilnice. Kot vsi smo se morali sezuti, kajti vstopa se samo bosi in ženske smo se morale pokriti  z ruto. Prostor je enostaven brez slik in kipov, ki smo jih navajeni v krščanskih cerkvah. Na steni je v arabščini izpisan samo rek iz korana, na desno poimenovanje boga Alaha, levo pa prvega preroka Mohamed. Nad prostorom je kupola v plavi barvi, ki predstavlja nebo, vesolje. Prostor ima še obsežen balkon, ki je namenjen ženam. Ogledali smo si tudi obe umivalnici, saj pred Boga lahko vstopamo samo čisti. Kompleks je sestavljen iz več poslopij. V enem je velika telovadnica s tribuno in manjši prostori za rekreacijo. Zraven je več manjših prostorov za druženje posebej za otroke in posebej za najstnike – ležalniki z multimedijskimi napravami. V naslednji stavbi so učilnice za verouk predšolskih otrok, šolarjev in srednješolcev ter velika amfiteaterska predavalnica s primičnim odrom in tudi knjižnica. V tretji stavbi so bivališča za uslužbence in duhovnike ter animacijska soba za otroke, ko pridejo starši na molitev. Obisk smo zaključili v restavraciji, kjer so nam postregli kavo ali čaj.

Od tod nas je pot vodila v Narodni muzej Slovenije. Razdelili smo se v dve skupini in dve vodički sta nas popeljali skozi razstavne prostore. Podkovani in zgovorni sta nam razlagali razstavljene predmete. Med najznamenitejšimi: neandertalčeva piščal (60.000 let nazaj – paleolitik), idol iz lj.barja (3.000 pr.n.št), okrasna našivka (13-12stol pr.n.št), situla z Vač (5st.pr.n.št.), ki je zanimiv predvsem po tem, ker nam ponazarja življenje iz tega časa. Tukaj je tudi egipčanska mumija svečenika Akesuita – 680 let pr.n.št. in deblak iz barja dolg več kot 9 m iz enega debla. Tukaj je Rimski mejnik s konca 1.st in pozlačen bronasti kip emonskega meščana iz zač.2.st. Shranjenih je še veliko okrasnih predmetov iz različnih obdobij zgodovine.

Naslednji cilj je bil v Bistri – Borovnica, kjer se nahaja Tehniški muzej Slovenije v prostorih nekdanje kartuzije. Tukaj so predstavljeni predmeti združeni po tematski zamisli: mlin in kovačija na vodni pogon tudi žaga in furnirnica; sprehodili smo se skozi razstavni prostor lesne proizvodnje in lovski muzej z živalmi v naravni velikosti in stroji za obdelavo kovin. Posebno zanimiv je bil ogled avtomobilov in motorjev od začetkov proizvodnje in Titovi avtomobili – osebni in državniški s posebnimi zahtevami kot npr. neprebojnost.

No sedaj smo postali že  lačni in malo utrujeni, zato se nam je prileglo pozno kosilo v gostilni Ob kaminu blizu Postojne. Razigrani in dobre volje smo se ponovno vkrcali na avtobus in se odpravili proti domu.