Po sveti maši smo prisluhnili predavanju zgodovinarja dr. Renata Podbersiča o zgodovini Orehovelj in cerkve sv. Avguština.

Izvedeli smo, da je bilo področje, kjer danes stoji vas Orehovlje, poseljeno že davno pred prihodom Rimljanov v naše kraje, to je pred 1. stoletjem pred Kristusom. Leži namreč ob strateško pomembni poti, ki pelje iz Panonije in Balkana proti Italiji. Tod mimo je kasneje, v obdobju razcveta rimskega imperija, vodila pot, ki je povezovala Oglej z Emono, današnjo Ljubljano. Ob razpadanju imperija ob koncu 5. stoletja so mimo Orehovelj drvela germanska plemena, ki so nato pustošila po današnji Italiji. O razmerah teh se ni ohranilo skoraj nič podatkov.

Orehovlje najdemo prvič omenjene leta 1398 v Goriškem urbarju. Kraj se v virih imenuje Orechelach, pozneje tudi Orechola. Po ustnem izročilu naj bi Orehovlje dobile ime po orehih, ki so rasli v vasi in ob potoku Vrtojbici.

Cerkev prvič omenjena leta 1569

Cerkev sv. Avguština je bila v Orehovljah prvič omenjena leta 1569. Stala je ob pokopališču na polju pod naseljem vse do leta 1870, ko so jo porušili. Sprva je bila posvečena ne le sv. Avguštinu, do okoli leta 1650 je bil njen zavetnik tudi sv. Danijel. Spadala je v veliko Šempetrsko župnijo, v katero so bile tedaj vključene še vasi Gornja in Dolnja Vrtojba, Bilje, Bukovica, Sovodnje in Peč. Versko in družbeno življenje med župljani Šempetrske župnije v obdobju od 16. do 19. stoletja so zaznamovale t. i. bratovščine. V bratovščine so se povezovali laiki z namenom poživiti versko življenje in hkrati poskrbeti za določene karitativne vzvode medsebojne pomoči. Tudi v Orehovljah so leta 1752 na god sv. Avguština ustanovili orehoveljsko bratovščino. Na področju današnjih Orehovelj so tedaj poleg cerkve sv. Avguština stale še podružnica mirenske župnije, cerkev sv. Egidija v Otoku pri Orehovljah, ter kapeli sv. Antona Padovanskega in sv. Silvestra. Do današnjih dni se nobena izmed njih ni ohranila.

Zvonove odpeljala vojska

Prvotna cerkev na sedanji lokaciji, ki je bila prav tako posvečena sv. Avguštinu, je bila postavljenamed letoma 1879 in 1885 in sicer nekoliko višje v naselju ob glavni cesti. Skupaj s cerkvijo se je preselilo tudi pokopališče, ki sedaj leži nasproti cerkve. Cerkev je bila enaka današnji, le da je stal zvonik z dvema zvonovoma zadaj na desni strani. Oba zvonova je vzela avstro-ogrska vojska leta 1916. Prvotna cerkev je bila porušena med vojnimi operacijami v prvi svetovni vojni leta 1917.

Povojna obnova

Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1922 na prostoru prejšnje in je bila istega leta tudi posvečena sv. Avguštinu ter svetim Trem kraljem. V juniju 1929 so vojno odškodnino iz prve svetovne vojne porabili za nakup treh cerkvenih zvonov, ki so zvonili do septembra 1942. Tega leta je italijanska vojska odpeljala malega in velikega. Srednji je ostal v zvoniku in zvoni še danes. Leta 1994 so vaščani uspeli zbrati sredstva in uresničili željo, da bi v zvoniku spet zvonili vsi trije zvonovi. Sedaj je cerkev sv. Avguština podružnica Mirenske župnije in edina v na ozemlju koprske škofije, ki je posvečena sv. Avguštinu.

Sobotnemu večeru je dal žlahten dodatek še Mladinski cerkveni zbor iz Mirna s svojimi ubranimi glasovi. Sledilo je prijetno druženje pred cerkvijo.

Nedeljsko praznovanje smo začeli s slovesnim prihodom sv. Avguština v procesiji do cerkve. Pel je Cerkveni pevski zbor iz Mirna, vaški otroci pa so trosili cvetje. Vsi navzoči smo čutili posebno slovesnost dogodka, ko smo po 100-tih letih ponovno sprejeli kip v našo sredo. Osrednji dogodek praznovanja je bila slovesna sveta maša, ki jo je daroval župnik Robert Ušaj. Sledila je zakuska s pecivom in ostalimi domačimi dobrotami, ki so jih prispevale pridne orehovske gospodinje in gospodarji, ter priložnost za sproščen klepet.

Orehovke in Orehovci si želimo več takih dogodkov, kjer se lahko človek še globlje poveže s svojimi domačimi koreninami, vaško pripadnostjo, pa seveda s sovaščani in vsemi ljudmi dobre volje, ki se le-tega udeležijo.

Besedilo in foto: Andreja Brecelj Silič in Andreja Vizintin