Javni zavod Miren Kras se je 10. in 11. aprila udeležil 8. konference EDUCA, ki je letos poudarek namenila sodobnim izzivom teorije in prakse muzejske pedagogike ter izmenjavi praks uglednih ustanov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Tokrat se je konferenca odvila v Novi Gorici, evropski predstolnici kulture 2025, v partnerstvu s Kulturnim domom oziroma Mestno galerijo Nova Gorica.

Konferenca je primarno namenjena vzgojiteljem iz vrtcev in učiteljem ali profesorjem iz šol na vseh stopnjah izobraževanja, ter muzejskim pedagogom oziroma kustosom in galeristom, pa tudi arhivarjem in knjižničarjem. Dogodka so se udeležili strokovnjaki, ki so predstavili svoje znanstvene referate, evalvacije, prikaze dobre prakse, prezentacije plakatov, pa tudi pasivni udeleženci, ki bi radi izboljšali svojo prakso z novimi idejami.

Uvodna otvoritev ter plenarna predavanja so potekala v HIT hotelu Perla in novogoriški Knjižnici, delo v okviru sekcij pa tudi v Goriškem muzeju.

Med 10. in 12. aprilom so bili organizirani vodeni ogledi po muzejih, med katerimi sta bila tudi Vsemir na Mirenskem pokopališču in Pomnik miru na Cerju.  

V prvem je udeležencem vsebino muzeja predstavil Rok Bavčar, v Pomniku pa Blanka Jamšek iz JZ Miren Kras in vodnica Barbara Jejčič.

Pomnik miru na Cerju že vsa leta sodeluje s številnimi osnovnimi in srednjimi šolami po Sloveniji, ki želijo učencem in dijakom na izviren način približati domoljubne tematike in težke preizkušnje naroda na poti do lastne države.

S premišljeno izbranimi zgodovinskimi in umetniškimi zbirkami, med njimi likovni opus akademskega slikarja Rudija Španzla Amen čez kamen z monumentalno sliko Ples življenja in smrti, na edinstven način predstavijo težko zgodbo Soške fronte.

Pomnik je zasnovan kot učni poligon, ki preko interaktivnih muzejskih razstav in doživetj, med katerimi je tudi igrifikacija Skriti simboli Pomnika miru, mladim na izviren način predstavi gradnike slovenstva in temelje identitete naroda. Na starosti prilagojen način učenci in dijaki osvojijo znanje in dobijo občutek odgovornosti za negovanje spomina na prednike in negovanje najpomembnejših vrednot sodobne družbe: miru in sodelovanja. 

Za šole in učitelje so tukaj ključnega pomena že pripravljene skupinske naloge z učnimi listi, ki jih otroci prejmejo za njihovo raziskovalno delo v Pomniku. Izkustveno delo, bodisi pri odkrivanju skritih arhaičnih simbolov v arhitekturi Pomnika ali doživetje “V čevljih vojaka”na kraškem terenu in v kavernah, približajo učencu ali dijaku slovensko zgodovino na avtentičen način, ki izkustveno nadgradi tematiko iz učbenikov. Zelo malo muzejev lahko ponudi izobraževalnim institucijam tovrstno učno doživetje.

Poleg zgodovinskega študija se lahko v Pomniku miru mladi poglobijo v literarni aspekt preko pisanja in branja, ekonomski aspekt pri analizi stanja pred, med in po vojni v Evropi, likovno-umetniški aspekt ob interpretaciji slik akademskega slikarja Rudija Španzla ali mednarodno priznanega industrijskega oblikovalca in umetnika Oskarja Kogoja, naravovarstveni aspekt povezan s kraško okolico in prepoznavanjem avtohtonih in tujerodnih rastlin, posledic požara in dolgoletnega pogozdovanja ter nenazadnje tudi športno-rekreativni aspekt, saj so pohodi po kraški planoti izredno priljubljeni.

Skupinsko delo v Pomniku miru podpira več stilov učenja in krepi pomembne veščine 21. stoletja, ki jih učenci danes potrebujejo, posebej priložnosti za nadgradnjo medsebojnih veščin, mobilnosti in možnosti za odkrivanje preteklosti v avtentičnem okolju. Z vprašanji kot so “Kdo sem? Od koda prihajam? Kam grem?” pričnejo pot spoznavanja svoje narodne preteklosti in identitete.

V Javnem zavodu Miren Kras se tudi preko udeležbe na tovrstnih strokovnih dogodkih trudimo čim večjemu številu slovenskih šol ponuditi priložnost, da na izviren način približajo šolarjem domoljubne vsebine, ki krepijo nacionalno zavest in narodno pripadnost. Z željo, da mlade generacije nekega dne prevzamejo skrb za dediščino prednikov in odgovornost za ohranjane miru na svetu.