Postavitev Pergolesijeve »Gospodovalne služkinje« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je hvalevreden projekt, ki je privabil in navdušil zavidljivo veliko število tako slovensko kot italijansko govorečih poslušalcev. Priča o tem, da so slovenski umetniki izrazito dejavni tudi izven slovenske prestolnice, posebno v zamejstvu, kjer na visoki umetniški ravni negujejo ne le dragoceni repertoar, temveč tudi enako dragoceno čezmejno sodelovanje dveh sosedskih narodov. (spletna revija Odzven, 31.10.2023)

Dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž se je v petek, 27.10 2023 obarvala baročno. Gostila je poseben dogodek: izvedbo glasbeno-gledališke predstave »Gospodovalna služkinja« v izvedbi mlade slovenske (po)ustvarjalske zasedbe. Delo, je eden od biserov glasbenega gledališča iztekajočega se baroka. Gre za operni intermezzo oziroma medigro z obilico humorja, delo, sorodno operi, ki se ga je izvajalo med dejanji opere serie, za popestritev odmora med predstavo. Intermezzo La serva padrona (Gospodovalna služkinja) iz leta 1733 je mojstrovina enega glavnih predstavnikov neapeljske šole poznobaročne opere, Giovannija Battista Pergolesija, in priljubljenost tega dela je močno vplivala na razvoj komične opere (opera buffa) kot samostojne glasbeno-gledališke forme, ki je zacvetela v drugi polovici 18. stoletja.

V Gorici je bila komično-sentimentalna opera prvič izvedena pred 281 leti. Takrat je mesto

imelo bogato in razgibano gledališko dejavnost. Bilo je stičišče različnih poti in narodov,

pravo okolje za razvoj kulturnega, glasbeno-gledališkega življenja in umetnosti nasploh. Prav

v času baroka je mesto doživelo zlato obdobje. Takrat je goriški grof Giacomo Bandeu di

Freuenhaus dal na svojem lastnem zemljišču zgraditi gledališko stavbo – današnje Gledališče

Verdi.

V režiji Tatjane Peršuh je letos komedija spet zaživela na goriških tleh in ponovno navdušila

gledalce. Libreto je prevedla Rebeka Pregelj, za ličenje je poskrbela Teja Plesničar, za kostume Snežica Černic, za tehniko in luči Valerio Komic, za nadnapise pa Kea Vogrič in Alessandro Pasi. Umetniška vodja Eva Dolinšek je izvedla res izvrstno delo. Kakor je tudi sama povedala, je ideja o postavitvi krajšega baročnega opernega dela zorela že več časa. Zaradi strnjene zasedbe – za izvedbo sta potrebna dva vokalna solista, en igralec in vsaj šestčlanski komorni orkester – je Gospodovalna služkinja kot nalašč za izvajanje v manjših gledališčih oziroma sorodnih kulturnih ustanovah in celo polprofesionalnih društvih. Eva Dolinšek je s čembalom vodila orkester, ki so ga sestavljali Mojca Jerman (koncertna mojstrica), Mojca Batič, Mojca Križnič,  Clara Bensa in Blaž Terpin na violinah, Sara Štrancar na violi, Luca Bregant na čelu in Jernej Budin na kontrabasu.

Poleg te mlade slovenske godalne zasedbe so nastopili še trije odrski protagonisti: naslovno vlogo ambiciozne in zvite služkinje Serpine je oživela sopranistka Rebeka Pregelj, ki je pokazala zavidljive pevske in igralske sposobnosti ter smisel za humor. Šarmantnega, a nekoliko naivnega gospodarja Uberta je upodobil baritonist Lucas Somoza Osterc. Svojo vlogo je dosledno podal z izenačenim in izraznim petjem široke barvne in dinamične lestvice, odrska prezenca pa elegantna in sugestivna, tako da je podčrtal poenostavljen, a nikakor banalen Ubertov osebnostni razvoj. Služabnik Vespone  je vloga, ki ji v partituri ni namenjana nobena beseda, zato ni enostavno upodobiti nemega služabnika, čigar funkcija v predstavi je vzbujanje komičnih situacij. Matic Stocca se je odzval s pestrim nastopom. Celotna zasedba je med predstavo sobivala na odru, ki je bil opremljen preprosto elegantno in v dialogu s kostumi. Vrhunsko, povsem uigrano muziciranje inštrumentalne zasedbe je odlikovala slogovna izrazitost interpretacije, skladno fraziranje v partih godal in izrazno oblikovan part bassa continua. Komorni orkester je izvrstno podprl nastop vseh treh solistov.

Slabo uro trajajoči intermezzo je zvenel v izvirnem jeziku, italijanščini, a je bilo poskrbljeno za slovenske nadnapise. Navdušenje gledalcev je potrdilo kakovostno izvedbo opere. Bila je duhovita, dinamična in umetniško izpiljena. Nenazadnje  je predstava gledalce resnično zabavala in večkrat nasmejala.

Ponovitve bodo v letu 2024. Lepo vabljeni!

Projekt je nastal v skupnem sodelovanju Glasbenega društva Musica nucis iz Orehovelj  in Kulturnega centra Lojze Bratuž. Projekt so podprli: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občina Miren- Kostanjevica, ZKB Trst-Gorica, Dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice.

Glasbeno društvo Musica nucis

Fotografije: JRP Studio