Junija obhajamo praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, drugače imenovan Telovo. Vedno je v četrtek, 11. dan po Binkoštih oz. 60 dni po Veliki noči. V nedeljo, dva tedna po Binkoštih, je Telovska procesija. Drugi petek po Telovem je praznik Presvetega Jezusovega Srca, v soboto sledi praznik Brezmadežnega Marijinega Srca, prvo sredo po teh dveh Srcih pa je praznik Prečistega Jožefovega Srca.

Po Mariji k Jezusu! Mesec junij je posvečen prav Srcu Jezusovemu. Kot je maj Marijin mesec, je junij Jezusov mesec. Kakor imamo v maju šmarnice, ki so posvečene Materi Božji, tako imamo v juniju vrtnice na čast Srcu Jezusovemu.

Srce Jezusovo je prvi počastil apostol Janez, ko se je med zadnjo večerjo naslonil na njegove prsi. Počastil ga je rimski vojak, ki mu je prebodel srce, in poleg stoječi stotnik. In potem apostol Tomaž, ko mu je Jezus rekel, naj položi dlan v njegovo stran. Tako vidimo, da je temelj pobožnosti čaščenja Jezusovega Srca prav v Evangeliju.

Zaključek prispevka v majskem Mengšanu, 20. stoletje zaznamovano z Marijinimi prikazovanji, je povezan z Jezusovim Srcem. Tam je zapisano: »Lucija je 29. avgusta 1931 iz mesta Rianjo v Španiji po Jezusovemu naročilu posredovala portugalskemu škofu da Silva naslednje Jezusovo sporočilo: 'Sporoči mojim služabnikom, da bodo glede na to, da posnemajo francoskega kralja v odlašanju izpolnitve moje prošnje, njemu sledili tudi v bridkosti. Nikoli ne bo prepozno, da se zatečejo k Jezusu in Mariji.' /…/ Pred začetkom druge svetovne vojne pa ji je Marija rekla: 'Niso hoteli poslušati moje prošnje! Kakor francoski kralj bodo obžalovali, vendar bo prepozno. Rusija bo razširila svoje zmote po vsem svetu ter priklicala vojne in preganjanja Cerkve. Sveti oče bo moral trpeti.'«

Sklicevanje na francoske kralje je povezano s prikazanji Jezusa sveti Marjeti Mariji Alacoque. Jezus ji je leta 1689, leto pred njeno smrtjo, povedal štiri prošnje, ki naj jih izpolni francoski Sončni kralj Ludvik XIV., da bo v prihodnje (ob)varoval kraljevo družino. Te so:

• naj se kraljeve zastave opremijo s Presvetim Jezusovim Srcem,
• naj se v čast Presvetemu Jezusovemu Srcu zgradi cerkev,
• naj ga v njej moli in časti ves kraljevi dvor,
• naj kralj zastavi svojo avtoriteto pri Svetem sedežu za to, da se doseže ena maša v čast Presvetemu Jezusovemu Srcu.

Sporočilo je Marjeta Marija Alacoque posredovala večkrat in na razne načine, a dvor ni ukrenil ničesar, kot da zanj sploh ne ve. Da so francoski kralji vedeli in poznali sporočilo, pa pove dogodek, da je Ludvik XVI. leta 1792, že v zaporu, sklenil, da se bo posvetil Jezusovemu Srcu. A bilo je prepozno. Francijo so imeli v rokah revolucionarji in 21. januarja naslednjega leta je bil usmrčen z giljotino.

Bog je Ljubezen, zato ne zapoveduje, temveč prosi. Naprošeno človeštvo naj bi z ljubeznijo prošnjo izpolnilo. Rešitev je torej v obojestranski medsebojni ljubezni. Če človek Božje prošnje ne izpolni, so posledice neizogibne.

Sveta Marjeta Marija Alacoque je v več videnjih Jezusa v drugi polovici 17. stoletja od njega prejela dvanajst obljub, ki jih bodo deležni častilci njegovega Srca. Najpomembnejša je zadnja, ki se glasi: »Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli  v  moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.« Pristnost obljube tega zasebnega razodetja je leta 1827 potrdila kongregacija svetih obredov v Rimu. Prizor tega prikazanja je v vitražu srednjega okna nad glavnim oltarjem naše cerkve, z letnico 1906.

V tem zemeljskem življenju je najpomembnejša zadnja ura, saj je od nje odvisna naša večnost. Čeprav si danes mnogi želijo nagle in neprevidene smrti, da bi ubežali trpljenju, kristjan ve, da vzklik: »Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!« ni zaman. Tako zadnja obljuba Marjeti Mariji Alacoque zagotavlja srečno smrtno uro – ne netrpečo, temveč srečno, kar pomeni dovolj milosti, da človek ne bo pogubljen, in gre lahko v nebesa, torej v večno življenje z Bogom v občestvu svetih. Ker ne vemo ne dneva ne ure svoje smrti, je pomembno, da se nanjo dobro pripravljamo. Nekateri so na smrt pripravljeni, marsikdo se pred njo še spreobrne, nekateri pa si te milosti v življenju žal ne pridobijo in jim je ne izprosijo drugi. 

Praznik Srca Jezusovega je razširil na vso Cerkev papež Pij IX. leta 1856, njegov naslednik papež Leon XIII. pa je na Jezusovo prošnjo, izrečeno po blaženi Mariji od Božjega Srca (1863-1899), Jezusovemu Srcu posvetil ves svet. Ta nepomembna redovnica je namreč pogosto dobivala od Jezusa posebna naročila. V predzadnjem letu življenja je prejela naročilo, naj prosi papeža, da posveti ves svet Presvetemu Jezusovemu Srcu. Njen spovednik ni dovolil, da bi pisala svetemu očetu. Jezus pa ji je to prošnjo vedno znova naročal. Spovednik je nazadnje le privolil, da papežu napiše Jezusovo že­ljo. Ker ni bilo odziva, je papežu ponovno pisala januarja 1899. V pismu je med drugim zapisala: »Jezus ni zadovoljen samo s posvetitvijo katoli­ške Cerkve njegovemu presvetemu Srcu, marveč želi, da bi bil ves svet posvečen. Njegova goreča želja je, da bi bil ljubljen in čaščen v vseh, da bi vsa srca vžgal v ljubezni in usmiljenju. On želi, da bi mu privedli vsa srca, ki mu po krstu pripadajo, da bi jim olajšal vrnitev v pravo Cer­kev /…/ K sebi pa želi pritegniti tudi srca tistih, ki še niso bila v krstu prerojena, saj je tudi zanje daroval svoje ži­vljenje in prelil svojo kri. Oni so prav tako poklicani, da nekega dne postanejo otroci Cerkve, in bi prav posvetitev Jezusovemu Srcu pospešila njihov duhovni preporod.«

Papež Leon XIII. je nameraval posve­titi ves svet Jezusovemu Srcu na jubilejno leto 1900. Zaradi težje operacije pa se je 25. marca 1899 odločil, da bo posvetitev izvedel prej. Najprej je 2. aprila 1899 dovolil vsemu svetu, da se lahko litanije Srca Jezusovega povsod jav­no moli. 11. junija 1899 pa je posvetil svet Presve­temu Jezusovemu Srcu. Sestra Marija od Božjega Srca pa je komaj 35-letna umrla na predvečer posvetitve. Papež Leon XIII. je uresničil Jezusovo prošnjo, medtem ko je francoski kralji niso. Vse do leta 1983 pa je niso uresničili oz. so jo samo delno verniki in papeži po fatimskih dogodkih in kasnejših sporočilih.

Združeni Presveto Srce Jezusovo in Brezmadežno Marijino Srce sta verjetno najbolj znani na t. i. čudodelni svetinji. Marija se je prikazala sestri Katarini Laboure v kapeli na Rue du Bac v Parizu dva dni po izbruhu francoske julijske revolucije leta 1830. Marija ji je naročila, naj da kovati svetinjico po podobi, ki ji jo je pokazala. Nošenje svetinjice po Marijinih besedah rešuje duše pred peklom. Svetinjica se je zelo hitro razširila in izpričanih je veliko čudežev spreobrnjen in ozdravljenj.

Marijino Brezmadežno Srce se ponovno pojavi ob prikazanjih v Fatimi. O tem in Jezusovi prošnji, posredovani po Mariji fatimskim pastirčkom za posvetitev Rusije njenemu Brezmadežnemu Srcu in opravljanju pobožnosti prvih sobot na t. i. fatimski način, da bi se preprečila II. svetovna vojna, je zapisano v prejšnjem Mengšanu v prispevku 20. stoletje zaznamovano z Marijinimi prikazovanji. To Jezusovo prošnjo je izpolnil šele sveti papež Janez Pavel II. 25. marca 1984. Enako kot francoski kralji je niso uresničili niti predhodni papeži (niso posvetili Rusije) niti verniki (niso množično opravljali pobožnosti prvih sobot na t. i. fatimski način) in zloba je sprožila vojno. Delno je naročilo uresničil papež Pij XII., ko je 31. oktobra 1942 prebral radijsko poslanico v portugalščini, v kateri je posvetil svet Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, vendar Rusije ni posebej imenoval. Kljub temu se je kolo vojne sreče takoj naslednje leto obrnilo v prid zaveznikov. Rusija pa je po končani vojni razširjala svoje zmote po vsem svetu ter priklicala vojne in preganjanja Cerkve, kot je bilo napovedano.

O zgodovini in potrebnosti čaščenja svetega Jožefa in njegovega Prečistega Srca je zapisano v letošnji marčevi izdaji Mengšana v prispevku Ob prazniku svetega Jožefa. Sveti Jožef je tudi povezan s Fatimo. Marija je namreč pri petem prikazanju 13. septembra 1917 pastirčkom napovedala, da bo med drugimi svetimi pri njenem zadnjem prikazanju v oktobru tudi Jožef z Detetom Jezusom. 13. oktobra so drugi ljudje videli sončni čudež, vidci pa napovedane svete, ki so blagoslovili svet.

Čaščenje Prečistega Srca svetega Jožefa se je pojavilo v drugi četrtini 19. stoletja. Leta 1843 so bila natisnjena pravila Družbe na čast prečistemu srcu svetega Jožefa, ki jih je potrdil papež Gregor XVI. V Sloveniji je to družbo pospeševal duhovnik ljubljanske škofije Janez Volčič. Molitev rožnega venca sedem žalosti in radosti svetega Jožefa in čaščenje Svetih Src Jezusa, Marije in Jožefa se je v Sloveniji ponovno pričelo širiti leta 2012 po obisku Edsona Glauberja.

Srce v duhovnosti vedno pomeni osebo. Vsi smo povabljeni, da se pobožno udeležimo slovesnosti ob teh prazničnih dneh. Praznik Svetega Rešnjega Telesa je v četrtek, 15. junija, procesija pa v nedeljo, 18. junija po osmi sveti maši. Praznik Presvetega Srca Jezusovega je v petek, 23. junija, praznik Brezmadežnega Marijinega Srca je v soboto, 24. junija, praznik Prečistega Jožefovega Srca pa v sredo, 28. junija. Praznike Svetih Src bomo obeležili tudi z molitvijo rožnega venca pred izpostavljenim najsvetejšim zakramentom eno uro pred sveto mašo.

Besedilo in foto: Janez Slokan