Prvo prikazanje

Zgodilo se je v glavni hiši sester usmiljenk v Parizu, 18. julija 1830. S. Katarina to srečanje z Nebeško Materjo opisuje z naslednjimi besedami: »Ob pol polnoči sem zaslišala, da me nekdo kliče po imenu. Prebudila sem se in pogledala v smer, od koder je prihajal glas /…/. Zagledala sem v belo oblečenega dečka /angela/[1], ki mi je rekel: 'Vstani hitro in pridi v kapelo, sveta Devica te čaka tam.' /…/. Hitro sem se oblekla in stopila na dečkovo stran.« Ko je s. Katarina prišla v kapelo, Device Marije tam še ni bilo. Kmalu je zaslišala šum kot šelest svilene obleke in angel jo je opozoril, da prihaja Marija. S. Katarina je v prvem hipu dvomila, ali je podoba, ki jo gleda, Sveta Devica. Toda angel je razblinil njene dvome, ko ji je še  bolj prepričljivo in odločno rekel: »Tu je Sveta Devica!« S. Katarina jo je spoznala in pravi, da je: »Z enim skokom bila pri njej. Pokleknila sem na oltarno stopnico in se z rokami naslonila na njena kolena. Tam sem preživela najslajše trenutke svojega življenja. Ne bi mogla povedati, kaj vse sem občutila.«

V razgovoru je Marija med drugim poučila s. Katarino, kako naj premaguje svoje težave, ki bodo prišle v njenem življenju. Sestra takole opiše Marijino priporočilo: »Z levo roko mi je pokazala k vznožju oltarja in mi priporočila, naj prihajam tja in tam razodevam svoje težave. Zagotovila mi je, da bom tam prejemala vso potrebno tolažbo.«
Prav je, dragi bralci Mengšana, da se za trenutek ustavimo pri tem nasvetu Božje Matere. Devica Marija tudi nam danes naroča, naj prihajamo k oltarju v župnijsko cerkev, da molimo, sodelujemo pri sv. maši in tudi sami izlivamo svoje srce pred Bogom. Ali se zavedamo, da se tukaj, v Božjem svetišču, izlivajo milosti, Božji darovi nam v pomoč pri naših potrebah in v vseh stiskah? Zavejmo se tega velikega daru in ga sprejmimo s hvaležnim srcem.

Pri tem prikazanju je Devica Marija opozorila tudi na nesreče, ki bodo zadele Francijo in svet. O glavni vsebini prvega Marijinega sporočila je sicer morala sestra dolgo molčati. Pozneje je posredovala med drugim naslednje Marijine napovedi: Devica Marija je z bolečino na obrazu govorila, da bodo Francijo doletele nesreče, v revoluciji bo prelito mnogo krvi, pariški nadškof bo umorjen, križ bodo zaničevali in metali ob tla, znova bodo prebadali stran našega Gospoda, ves svet se bo pogreznil v žalovanje, duhovni sinovi in hčere svetega Vincencija pa bodo izkusili nebeško varstvo, ker bo Marija z njimi in sv. Vincencij bo njihov priprošnjik pri Bogu.

V nadaljevanju je Marija rekla s. Katarini, da bi rada razlivala milosti posebno na Družbo hčera krščanske ljubezni. Toda sestre morajo biti bolj redoljubne in zvesto živeti po svojih pravilih. Marija je s. Katarini dala sporočilo tudi za vrhovno vodstvo Družbe, naj sprejmejo dve novi družbi, ki se bosta pridružili Družbi Hčera krščanske ljubezni.

Vse, kar je Devica napovedala, se je zgodilo v svojem času. Velike nesreče so Francijo najbolj prizadele v revoluciji l. 1830 in 1870-1871. V tistem času so se nesreče vrstile druga za drugo. Ubogih je bilo vsak dan več. Toda med sestrami in lazaristi ni bilo žrtev. L. 1850 sta se napovedani družbi pridružili Hčeram krščanske ljubezni. Prva so bile sestre krščanske ljubezni, ki jih je ustanovila Elizabeta Ana Bayley Seton v ZDA, in druga vincentinke iz Strazbourga, ki jih je vodila mati Lepoldina Brandis. 

Drugo prikazanje

V drugem srečanju z Devico Marijo je bila s. Katarina obdarjena s posebnimi milostni. V prikazanju je videla znamenje čudodelne svetinje in dobila nalogo, naj pove svojemu duhovnemu voditelju, da poskrbi za dovoljenje pri škofu in da kovati svetinjo. Svetinja je bila zanjo in za mnoge njene sodobnike kot tudi za nas dar od Boga in znamenje njegove ljubezni do nas. Prve svetinje so bile skovane na podlagi prikazanj 30. junija 1832. Svetinja se je hitro širila in na Marijino priprošnjo je bilo veliko čudežev. Zato so svetinjo poimenovali čudodelna.

Kako svetinja izgleda in kaj pomenijo simboli na njej?

1. Žarki so simbol milosti, ki se razlivajo na tiste, ki zanje prosijo.

Sv. Katarina poroča o prikazanju: »27. novembra, v soboto pred prvo adventno nedeljo, sem zvečer ob pol šestih po prvem delu premišljevanja, ko je vladala sveta tišina, zaslišala šum, kakor bi ga bila povzročila svilena obleka, ki je prihajal z desne strani balkona, tam nekje od podobe svetega Jožefa. Ozrla sem se tja in videla sveto Devico, stoječo v višini podobe svetega Jožefa. Preblažena Devica je bila čudovita: imela je belo svileno obleko, ki se je svetila kot zarja; bel pajčolan ji je segal do stopal, pod pajčolanom pa so se ji videli lasje; obraz je imela odkrit; noge so stale na obli ali polobli; drugo kroglo pa je držala v rokah, predstavljala je zemljo; svoje roke je imela sproščene v višini prsi, oči pa obrnjene proti nebu /…/. Potem sem na njenih prstih nenadoma zagledala z različno svetlimi in velikimi biseri okrašene svetle prstane; iz biserov so žareli številni žarki; ti so se vedno bolj širili, posebno navzdol, tako da so skoraj popolnoma zakrili Devici noge /…/.« Okrog glave je imela Marija venec dvanajstih zvezd, ki spominjajo na dvanajst Kristusovih apostolov. Pod njenimi nogami je bila podoba kače, ki je simbol zla. Njega je Marija premagala s svojo pokorščino Bogu.
Sestra Katarina nadaljuje s pripovedjo: »Nemogoče mi je povedati, kaj sem čutila in videla, in ne morem opisati lepote prikazni ter sijaja žarkov. 'Ti žarki pomenijo milosti, ki jih razlivam na tiste, ki me zanje prosijo,'« je pojasnila Devica sestri.

2. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

Čudodelna svetinja je svetinja Brezmadežne. Vidkinja nadaljuje s poročilom o prikazanju: »Tedaj so se okoli svete Device pojavile z zlatimi črkami zapisane besede: 'O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.' Tedaj sem slišala tudi glas, ki mi je govoril: »Daj, poskrbi, da bodo po tem vzorcu kovali svetinjo; vsi, ki jo bodo nosili okrog vratu, bodo prejeli veliko milosti. Posebnih dobrot pa bodo deležni tisti, ki jo bodo nosili z velikim zaupanjem.« Ko sem bila nekega dne pri premišljevanju in razmišljala, kaj bi bilo treba dati na drugo stran svetinje, sem slišala glas: 'Črka M in dvoje src /Jezusovo in Marijino/[2] že veliko pomenijo.'«

Veliko Slovencev kot tudi vernikov iz drugih dežel nosi čudodelno svetinjo. Z zaupanjem se zatekajo k Nebeški Materi v svojih stiskah in prejemajo milost ter moč v življenjskih preizkušnjah. Upam, dragi Mengšani, da tudi vam čudodelna svetinja ni tuja in da jo tudi sami nosite ter radi molite kratko molitev, ki nas jo je naučila Brezmadežna. Če kdo nima svetinje pa bi jo radi dobil, naj pride k sestram na Zavrte 45 in vam jo bomo z veseljem podarile. Ne samo to, rade bomo tudi molile za vas.
Morda bo komu odveč, da spet govorimo o prikazanju. Gotovo vsak ne verjame, da se Devica Marija res prikazuje. Vsak ima lahko osebno mnenje o tem, kar pa ne spremeni dejstev. Želela bi poudariti le tisto, kar je pri Marijinih prikazovanjih zagotovo pomembno. Devica Marija nas vedno spominja na Jezusov nauk in nas usmerja h Kristusu. Sprejme nas za svoje otroke, ne zadržuje pa nas pri sebi in zase, marveč nas želi približati Bogu.

Po vsem tem, kar smo izvedeli o Devici Mariji in njenih prikazanjih s. Katarini Labouré, lahko občutimo, kako nas Bog ljubi in nam daje mnoga znamenja, da je z nami. Prvo znamenje njegove ljubezni je zagotovo njegov sin Jezus Kristus, ki nas je odrešil. Njemu je vedno blizu njegova Mati Marija, ki nam jo je dal za našo Mater. Nebeška Mati ne zapusti svojih otrok. Z nami je v naših preizkušnjah, težavah in padcih. Svetuje nam, naj gremo za njenim Sinom Jezusom Kristusom, naj živimo po njegovem nauku, naj prihajamo pred oltar in tam črpamo moč za življenje. Zato nam je tudi čudodelna svetinjica vedno priča Božje navzočnosti in Marijine materinske skrbi do nas. Nosimo jo radi in z vero ponavljajmo molitev, ki nas jo je naučila Devica Marija: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.«

Besedilo in foto: s. Ljubica Jozić, HKL

[1] Opomba avtorice članka.

[2] Opomba avtorice članka