Karel Destovnik Kajuh je napisal večino pesmi že pred drugo svetovno vojno, v avantgardnem slogu, podobno kot Srečko Kosovel. Po napadu na Jugoslavijo se je izoblikoval v najpomembnejšega pesnika partizanske lirike, ki je med partizani in širšimi množicami vzbudila močan čustveni odziv. Na legendarnem pohodu XIV. divizije je vodil kulturniško skupino in žal v bojih februarja leta 1944 padel. Upor proti okupatorju in ne samo okupatorju pa je temelj današnje samostojne Slovenije. Dosežki Osvobodilne fronte tako v boju kot ustvarjanju narodne državnosti so posebnost v svetovnem merilu. Več o tem nam je povedal slavnostni govornik član predsedstva ZZB Slovenije dr. Martin Premk. Njegove besede so tehtne in zato zaslužijo objavo.

Na prireditvi smo podelili Zlato priznanje Zveze združenj borcev županu Občine Mengeš g. Francu Jeriču. Priznanje smo utemeljili z dejstvi, da je Franc Jerič vzpostavil sistemsko ureditev za spodbujanje društvenega življenja v občini, med njimi tudi za veteranske organizacije, omogočil postavitev dveh spomenikov NOB, ki sta nadomestila plošče na zasebnih hišah, in zagotovil, da občina kot lastnik zemljišč in upravljavec spomenikov na njih skrbi za njihovo vzdrževanje. Zlato priznanje mu je izročil dr. Martin Premk.

V kulturnem programu so sodelovali Mengeška veteranska godba pod vodstvom g. Primoža Kosca, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, ki ga je vodil g. Franci Banko, ter šestošolci OŠ Mengeš Maks Peštaj Zevnik, Alenka Hribar in Arne Kovač z deklamacijami pesnika Kajuha. V programu je nastopila tudi posebna gostja pevka Marjetka Popovski z venčkom partizanskih pesmi.

Vsem, ki so se udeležili prireditve, županu g. Francu Jeriču in podžupanu g. Bogu Ropotarju,  predsedniku pokrajinskega sveta ZB Jožetu Kosmaču, občanom naše in sosednjih občin, predstavnikom društev, praporščakom ter delegacijam društev in združenj borcev sosednjih občin se za udeležbo na prireditvi lepo zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo slavnostnemu govorniku dr. Premku, Mengeški veteranski godbi, Mešanemu pevskemu zboru Svoboda Mengeš, učencem OŠ Mengeš ter Marjetki Popovski za sodelovanje in prijetno vzdušje.

Del slavnostnega govora dr. Premka:

»Letos praznujemo 81. letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 100- letnico rojstva Karla Destovnika Kajuha. Ravno OF in Kajuh nam lahko največ povesta, kako so se Slovenci med drugo svetovno vojno borili za svojo svobodo. Z opisom, ki ga je dal neki ameriški obveščevalec v svoje poročilo: Slovenci se za svojo svobodo borijo s puško in knjigo, z orožjem in kulturo. OF je več kot samo upor proti okupatorju, zato si tudi praznik, ki ga praznujemo – Dan upora proti okupatorju, zasluži, da se preimenuje nazaj v Dan OF.

OF je v najtežjih trenutkih slovenskega naroda naredila največ, kar je bilo možno. V najslabših možnih razmerah, takrat, ko je bila Slovenija ne samo okupirana, ampak njen narod tudi obsojen na uničenje, izginotje, je OF ta narod združila, poenotila in povedla v boj za svobodo. Ne samo za svobodo, tudi v boj za svojo državo. Ta boj se je oblikoval z osvoboditvijo, oblikovanjem Slovencev kot naroda in oblikovanjem prve slovenske države.

OF ni združevala samo treh ustanovnih skupin: komunistov, krščanskih socialistov ter Sokolov in kulturnih delavcev. OF je med vojno združevala vse, ki so sprejeli njene programske točke in so se bili pripravljeni boriti za svobodo. Poleg ustanovnih skupin je bilo v OF še 15 drugih skupin, tudi bivših kraljevih oficirjev in bivših kraljevih ministrov. Nobenih težav ni bilo, da se v OF niso vključevali tudi duhovniki. Zato je bila OF med drugo svetovno vojno množična in obče narodna organizacija. Že po prvem letu vojne je imela OF na območju Ljubljane več kot 400 odborov. Odbori OF so se ustanavljali tudi na osvobojenih ozemljih. Oktobra 1943 je OF v Kočevju organizirala Zbor odposlancev slovenskega naroda, ustanovila februarja 1944 v Črnomlju Slovenski narodnoosvobodilni svet in končala vojno z ustanovitvijo vlade Ljudske republike Slovenije v Ajdovščini leta 1945. Ta dan se tudi šteje kot dan ustanovitve Republike Slovenije, tiste Slovenije, ki je kasneje dobila pravico do samoodločbe in združevanja in se je leta 1991 tudi osamosvojila.

V okviru OF je potekal tudi oborožen partizanski boj, ki je iz prvih čet in bataljonov leta 1941 prerastel v brigade, divizije in korpuse. In tudi partizanske brigade so se, verjetno je to edini primer na svetu, imenovale po slovenskih pesnikih in pisateljih, po Gregorčiču, po Kosovelu, po Levstiku, po Cankarju.

Vse to je združilo Slovence v boju za svobodo. Govorjenje o takratni razklanosti je zgolj preslikava današnjih delitev v čas druge svetovne vojne za današnje politične namene.

Slovenija je drugo svetovno vojno končala na strani miru in samo partizani so se borili proti okupatorju, samo partizanska vojska je bila med drugo svetovno vojno priznana zavezniška vojska Združenih narodov in samo Osvobodilna fronta slovenskega naroda je med drugo svetovno vojno postavila temelje naše države.«

Besedilo in foto: Mirjan Trampuž