To pot sem v mesecu maju, v dežju, snegu, soncu in vetru v 23 dneh prehodil tudi sam. A se nisem ustavil v Santiagu, temveč sem v treh dneh opravil še dodatnih 130 km do krajev Finisterra in Muxia pri Atlantskem oceanu.

Razlogov, da nekdo opravi tisočkilometrsko pot, je toliko, kot je ljudi na poti. Ti niso le verski, saj so na poti ljudje vseh narodnosti, prepričanj in veroizpovedi. Enostavno je lahko to želja po spremembi, druženju z ljudmi, malo drugačen dopust, iskanje smisla, iskanje sebe, hujšanje, izhod iz podivjanega tempa, ki ga zahteva moderno življenje itd. Največkrat pa je mešanica vsega naštetega.

Sam še vedno nimam konkretnega razloga, da sem šel na to pot ... Ta te pokliče. Enostavno sem vedel, da moram tja ali kot je rekel eden od ljudi na poti: “Ne vem, zakaj sem tu, a vem, da moram biti tu.”

Kakšne razloge pa sem našel na poti in kaj mi pomeni to romanje, najlažje povem s prepisom iz dnevnika, v katerega sem 20. maja, le še kakih 100 km pred mestom Santiago, napisal naslednje:

»... Kaj je cilj Camina? Cilj ni Santiago, cilj je sam začetek poti. Cilj je pot, cilj so ljudje, cilj je narava, cilj si ti. Vseeno ti je, kaj bo jutri, koga boš srečal, koliko prehodil, kaj boš jedel, kje boš spal, kakšno bo vreme ... Naučil sem se živeti iz dneva v dan; brez novic, brez tehnologije, brez skrbi. Ko te greje sonce, ko slišis ptice, žuborenje vode in imaš samo en par oblačil, ugotoviš, da si tega želiš, pa niti nisi vedel ... In ko božaš travo, hodiš čez ravnine, prečkaš hribovja, opazuješ naravo, vidiš nasmejane obraze neznancev, s katerimi deliš življejnsko zgodbo, veš, da si našel pravo svobodo. Svobodo, katere si želiš tudi, ko prideš domov. 

Na Caminu doživiš vse, kar si doživel v življenju; sreča, žalost, veselje, izkušnje, prijateljstvo, ljubezen ...  vse to je Camino in vse to je življenje. Na Caminu so vse poti življenja združene na tej poti ... Camino je tvoje življenje.«

Hvala vsem prisotnim na predavanju! Upam, da sem koga prepričal, da bo pot opravil tudi sam, saj bi Jakobovo pot moral prehoditi vsak.

Besedilo in foto: Matic Bratovž