_{Napisala: Lea Kačičnik, mag. psih., ZVC ZD Medvode}

Ste že slišali za movember? Tako poimenujemo mesec november v namen ozaveščanja o zdravju moških, predvsem o raku prostate, raku na modih, duševnem zdravju in preprečevanju samomorov. Zakaj pa se pravzaprav imenuje movember? Movember je skovanka iz besede november in angleške besede »moustache« (slovensko brki). S tem, ko si moški pustijo rasti brke/brado skozi cel mesec november, izražajo podporo gibanju ter odpirajo priložnosti za pogovor o moškemu zdravju.

V letošnjem movembru se posvečamo temi moškega duševnega zdravja. O tem, kako zelo pomembno je naslavljanje tematike duševnega zdravja pri moških, priča podatek, da je na globalni ravni samomor pri moških dvakrat bolj pogost kot pri ženskah (12,6 na 100 000 pri moških v primerjavi s 5,4 na 100 000 pri ženskah), v Sloveniji pa skoraj štirikrat pogostejši (WHO in NIJZ).

Stisko moških prepoznavamo tudi preko raznih odvisnosti, predvsem zlorabe alkohola in/ali drog. Dodatno pri moških prepoznavamo pogostejši pojav nevrorazvojnih motenj, kot so motnje pozornosti in hiperaktivnosti ter težave z obvladovanjem impulzov, ki lahko pomembno vplivajo na pojav razpoloženjskih motenj (npr. depresije in tesnobe).

Na žalost pa v praksi še vedno opažamo, da se moški redkeje odločajo za iskanje pomoči in na splošno pogosto zamolčijo simptome svojih težav oz. razpoloženjskih motenj. Ob tem se je pomembno vprašati o razlogih, ki prispevajo k negativnemu trendu. Ena od razlag pravi, da zato, ker takšni simptomi niso v skladu s prevladujočo predstavo o moškosti (Nolen-Hoeksema in Girgus, 1984). Saj se spomnimo rekov, kot so: »Pravi moški ne jokajo« ali pa »Bodi moški«, kajne? Prav tako je še vedno precej razširjena zmotna predstava, da imajo moški manj emocionalnih potreb kot ženske, saj je emocionalna povezanost osnovna človekova potreba ne glede na spol (Gibson, 2015).

Simptomi duševnih stisk se lahko med moškimi in ženskami razlikujejo. V pomoč navajamo simptome, na katere smo pozorni pri prepoznavanju stiske pri moških:

- Izogibajoče vedenje – bežanje v delo ali šport

- Jeza, agresija, razdražljivost

- Opazne spremembe v razpoloženju, pomanjkanje energije ali spremenjen apetit

- Težave s koncentracijo

- Preveč ali premalo spanja

- Povečani občutki skrbi ali stresa

- Povečana uporaba alkohola in/ali drog

- Povečana potreba po kontroli in nasilno vedenje

- Vztrajajoča žalost, brezup, praznina

- Apatija ali nezmožnost doživljanja prijetnih čustev

- Udeleževanje v aktivnostih z visokim tveganjem

- Bolečine, glavoboli ali prebavne težave brez jasnega vzroka

- Obsesivno mišljenje ali kompulzivno vedenje

- Misli ali vedenje, ki negativno vpliva na delo, družino ali socialno življenje

- Misli o smrti, poskus samomora ali celo samomor

Kaj lahko naredite, če opazite stisko bližnjega moškega?

Najprej pripravite sebe:

- Prepričajte se, da ste tudi sami mentalno pripravljeni na vajin pogovor.

- Pogovor izpeljite ob primernem času za vas in za osebo v stiski.

- Pričakujte, da se ne bo želel pogovoriti o svojih težavah.

- Pripravite se, da bo spregovoril o svojem počutju. Takrat se ni potrebno odzvati z nasvetom, temveč je pomembneje predvsem poslušati.

Smernice, kako lahko vodite pogovor:

- Vprašajte, kako se počuti. Omenite mu, da ste pri njemu opazili spremembe. S perspektive čim bolj nevtralnega opazovalca opišite, kaj opažate,

- Poslušajte. Zagotovite mu, da ga ne obsojate, ter da ste tam, da ga poslušate. Ne prekinjajte in dajajte nasvetov, za katere ni prosil.

- Spodbudite akcijo. Pogovorita se, o področjih, ki bi jih lahko izboljšal. Npr. spanje, prehranjevalne navade in gibanje. Spodbudite ga, da naj deli svojo stisko še s kom, ki mu zaupa.

- Preverite dogajanje. Večkrat preverite, kako mu gre, ter pokažite, da vam je mar za njegovo počutje. V primeru, da v počutju ali vedenju dalj časa ni spremembe, spodbudite obisk

strokovnjaka.

Kaj narediti, če ste sami v stiski?

V Zdravstvenovzgojnem centru Zdravstvenega doma Medvode se lahko oglasite na individualni posvet pri psihologinji Lei Kačičnik, mag. psih., za katerega ne potrebujete napotnice osebnega zdravnika. V varnem in zaupnem okolju pridobite informacije, edukacijo, razbremenilni pogovor ali se udeležite katerega izmed skupinskih srečanj delavnic Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje s tesnobo, Spoprijemanje z depresijo, Tehnik sproščanja ali Zdravih odnosov. Kontakt za naročanje: lea.kacicnik@zd-medvode.si ali 01/ 361 99 44.

V primeru hudih čustvenih stisk (predvsem zaradi nenadnih stresnih okoliščin) ali v primeru samomorilne ogroženosti se obrnite na Enoto za krizne intervence Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani na Grablovičevi 44a.