V aprilu 2022 je mag. Rajko Vajd, dr. med., spec., nastopil 4-letni mandat direktorja Zdravstvenega doma Medvode, katerega je vodil tudi že v preteklosti, v obdobju 2008–2016. Z njim smo se pogovarjali o ciljih in projektih, ki si jih želi uresničiti med svojim mandatom.

Ali lahko predstavite svojo poklicno pot, odkar ste prvič bili imenovani za direktorja ZD Medvode do danes?

Moja poklicna pot se je začela z mojo prvo ljubeznijo – urgenco. Osem let sem bil zaposlen v urgentnem bloku v splošni nujni medicinski pomoči, kamor se še vedno vključujem sam kot tudi ostali zdravniki ZD Medvode, in sicer v dežurno službo, ki pokriva tudi občino Medvode.

Po osmih letih v splošni nujni medicinski pomoči sem nato, leta 2008, nastopil kot direktor ZD Medvode. Funkcijo sem opravljal dva mandata, torej vse do leta 2016 in v tem času smo vpeljali kar nekaj novosti, predvsem na področju kakovosti. Vpeljan je bil standard kakovosti ISO 9001:2015 ter standard kakovosti informacijske varnosti, kjer je šlo predvsem za posodabljanje strojne in programske opreme ter strežnikov na takratnem informacijskem sistemu.

Po končanem drugem mandatu sem nato sprejel nov izziv – vodenje Zdravstvenega doma Ljubljana Center, ki je največji zdravstveni dom v Ljubljani po številu zaposlenih.

S prigovarjanjem svojih pacientov iz Medvod, predvsem pa z idejo o novem prizidku in posodobljenem informacijskem sistemu, sem po šestih letih zapustil ZD Ljubljana Center ter se vrnil v Medvode. Sicer smo tudi v Ljubljani imeli načrte za nadgradnjo, vendar pa gredo postopki investicij tam precej počasneje. Želel sem si novih izzivov in ravno organizacija dela v ZD Medvode po samostojnih oddelkih v novem zdravstvenem domu je bil en izziv, ki sem si ga želel izpeljati. Seveda pa so to dolgoročni cilji, ki si jih želim doseči med mandatom.

Kaj je tisto, kar vas je prepričalo k ponovni kandidaturi?

Prepričala sta me dva ključna dejavnika, in sicer informacijska posodobitev zdravstvenega sistema v Medvodah ter priprava oziroma izpeljava prizidka in obnova zdravstvenega doma.

V Ljubljani smo se spoznali s širšim obsegom primarnega zdravstva, kakor je tu v Medvodah, saj je tam 18 ali 19 različnih dejavnosti. Tako smo se vključili v vse dejavnosti, ki jih primarna zdravstvena raven mora nuditi v zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Dodatno smo spoznali tako delo z ranljivimi skupinami, in sicer s populacijo zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog in drugih substanc, kakor tudi delo v zaporih. Vse to smo pokrivali v sklopu ZD Ljubljana Center, in kljub temu da je bil to kar velik izziv, smo delo obvladali. Po šestih letih pa sem začutil, da je čas za nekaj novega.

V ZD Ljubljana smo na informacijskem področju nekoliko zaostajali, saj je vpeljava nečesa novega na eni sami enoti v ZD Ljubljana zelo dolg proces. In to je bil tudi eden ključnih razlogov, da sem se vrnil v Medvode. Izzive glede ključnih problemov informatizacije v večjem zdravstvenem domu smo izvzeli tudi v moji kandidaturi kot kratkoročne cilje. Ti cilji so: vpeljava IP telefonije, vpeljava spletnih obrazcev in zamenjava informacijskega sistema, ki je ključen za obravnavo in delo v zdravstvenem domu.

S katerim izzivom ste se spoprijeli najprej ob nastopu svojega mandata?

Najlažje je začeti pri informacijskih sistemih, ki jih lahko izpeljuješ po delih. Najprej je bila obnovljena spletna stran, nato pa je sledila menjava IP telefonije, ki smo jo zaključili pred že nekaj tedni. Telefonski sistem je posodobljen tako s programsko, kot tudi s strojno opremo in je sedaj v testiranju, izvajanju testov uporabnosti ter testiranju administrativne obremenitve posameznika v našem zdravstvenem domu. Tretja stvar pa je zamenjava celotnega zdravstveno-informacijskega sistema. Vsi ti cilji so kratkoročni in bodo v celoti izpeljani v roku pol leta.

Kot družinski zdravnik in direktor ste verjetno dobro seznanjeni s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Kako je glede tega v Medvodah?

Če govorimo le o družinskih zdravnikih, trenutno v Medvodah ne beležimo manka. V letu 2022 smo sicer imeli upokojitev ene družinske zdravnice, vendar smo tudi na novo zaposlili enega družinskega zdravnika, tako da ta prehod ni vplival na same bolnike. Seveda je ob upokojitvi zdravnika treba izpeljati določene postopke, kot so na primer nova registracija, saj to zahteva zdravstvena zavarovalnica, poleg tega pa ne smemo bolnikov prenašati med upokojenim in novo zaposlenim zdravnikom. To je sicer treba tehnično izpeljati, ampak načeloma smo večino bolnikov upokojene zdravnice uspešno opredelili drugemu zdravniku. Ostalo je sicer še nekje 200 neopredeljenih bolnikov, ki so na seznamu in pričakujemo, da bodo opredeljeni do konca leta 2023, ko bomo dobili še eno novo zdravnico in tudi nov program, za katerega bomo zaprosili.

Takrat bomo tudi vse Medvodčane, ki nimajo izbranega zdravnika in tiste, ki so ostali neopredeljeni od upokojene zdravnice, pozvali k registraciji. Do konca leta 2023 si želimo, da v Medvodah ni občana, ki ne bi imel izbranega osebnega zdravnika.

Tudi v zobozdravstvu nimamo težav s pomanjkanjem kadra, imamo pa trenutno aktiven razpis za zdravnika specialista pediatrije. Od vseh 90 fizičnih delovišč, ki jih imamo v ZD Medvode, imamo pomanjkanje le na enem delovišču – pediater. Pričakujemo, da bomo v roku enega ali dveh mesecev pridobili tudi pediatra, tako bomo imeli pokrit tudi ta del, ki je zaenkrat edini manjkajoči kader.

Ali imate v mislih tudi kakšne načrte, kako zagotoviti bolnikom boljšo dostopnost do zdravnika?

S končanjem ukrepov Covida-19 ter epidemije so prenehale tudi vse omejitve glede vstopa v zdravstvene domove. Vsi zdravstveni domovi, vključno z Medvoškim, so danes odprti tako, kakor pred epidemijo, razlika je le v tem, da se, zaradi možnosti prenosa okužb, sedaj bolj striktno gleda število ljudi v čakalnici; bolniki morajo biti naročeni. Vse administrativne in programske rešitve so usmerjene k temu, da je prihod ljudi v zdravstveni dom bolj kontroliran. Kot sem že prej omenil, intenzivno posodabljamo informacijske sisteme, ki bodo vsekakor omogočali boljšo dostopnost do zdravnika. Ko bodo vsi ti informacijski sistemi delovali, tako kot morajo, bodo pri dežurnem zdravniku ali na urgenci le tisti, ki so resneje zboleli na dan, ko ni bilo več prostega termina v neki dotični ambulanti, ki bi jo bolnik potreboval.

Načrtujemo tudi nov prizidek Zdravstvenega doma Medvode, za katerega je Občina že četrtič objavila razpis. Na dveh razpisih žal nismo dobili ustreznega kandidata, na enem pa je bil kandidat, ki je prijavil projekt, dražji od pričakovanega in tudi dražji od normalne cene samega projekta. Tako je razpis za zdaj še odprt in upamo, da bomo čim prej pridobili ustreznega izvajalca, da bomo lahko začeli z deli in tudi s planom posodobitve, saj tu ne gre le za izgradnjo prizidka. Po končanem prizidku načrtujemo tudi celovito obnovo stare stavbe.

Glavni cilj izgradnje novega prizidka je omogočiti ustreznejše prostore za delo z bolniki, ki bodo nato obravnavani na enem mestu. Na primer zdravstvenovzgojni center oziroma center preventive bo v kletnih prostorih, saj bosta tam tudi telovadnica in predavalnica. V drugih dveh prostorih bodo splošne ambulante in ambulante družinske medicine, ki bodo na novo konstituirane. Večina zdravstvenih domov, ki niso na novo zgrajeni, imajo prostor za sestro in prostor za zdravnika. Že od leta 2012 pa imamo v ambulantah družinske medicine tudi diplomirane medicinske sestre, ki skrbijo za preventivni del vodenja bolnikov in za vodenje kroničnih bolnikov. Te diplomirane sestre so največkrat v nekih posebnih pisarnah, ločeno od svoje ambulante. Torej imamo sestro in zdravnika skupaj, diplomirano medicinsko sestro pa v ločenem prostoru. Nov prizidek pa bo organiziran tako, da bo zdravstveni tim zdravnika, sestre in diplomirane medicinske sestre, deloval skupaj. To je velika prednost tudi za bolnike, saj ne glede na razlog, zaradi katerega bo bolnik obiskal zdravstveni dom, bo celotno obravnavan na enem mestu. Torej ga bo ob prihodu sprejela sestra in na podlagi informacij ustrezno napotila naprej k zdravniku ali najprej k diplomirani medicinski sestri. 

V preteklosti ste se izkazali kot dobro informacijsko podkovani. Kako menite, da bi lahko boljša informatizacija pomagala pri izboljšanju storitev za bolnike?

V Ljubljani sem se spoznal s praktično vsemi informacijskimi sistemi in to znanje uporabil tudi pri posodobitvi sistema v ZD Medvode. Že s prejšnjo direktorico je bil ZD Medvode tik pred tem, da zamenja ponudnika zdravstveno-informacijskega sistema. Že takrat izbran sistem mi je ustrezal in je tudi bil predstavljen kot eden boljših, tako da smo tukaj le nadaljevali delo prejšnje direktorice ter izpeljali zamenjavo informacijskega sistema. Ta sistem se v zadnjih mesecih ravno uvaja, v januarju 2023 pa bo praktično zamenjan celoten zdravstveno-informacijski sistem.

Tri glavna področja naših ciljev so dostopnost preko telefonije (IP telefonija), dostopnost preko interneta (spletni obrazci) in uporabnost oziroma upravljanje zdravstvenih, informacijskih procesov ter strokovnih procesov na osnovi tega programa.

Z vpeljavo IP telefonije bo popoln nadzor nad prihodnimi in odhodnimi klici, kar pomeni, da bo programska oprema skrbela ter združevala neodgovorjene klice in ponujala nevrnjene klice. Z novim informacijskim programom bodo narejeni tudi telefonski imeniki, tako bo osebje videlo, kdo je klical in komu ni bil odgovorjen klic. Torej pacienti ne bodo ostali le za številkami, ampak bodo s prijavljenimi številkami v našem sistemu postale osebe. Osebje ne bo videlo le številke, pač pa bodo vedeli tudi, kdo stoji za to številko. Na primer, če imamo kar naenkrat 10 neodgovorjenih klicev s strani Janeza Novaka, ki nas prej 10 let ni potreboval ali klical, nam to sporoča, da gre zelo verjetno za neko nujno, urgentno stvar. Takšno beleženje s klasično, zastarelo telefonijo seveda ni mogoče.

Torej gre predvsem za povečano dostopnost, pregled nad klici ter vračanje klicev. Ko bodo vsi informacijski sistemi posodobljeni in ko bo to delovalo sinhrono, eno z drugim, bo tako za zaposlenega, kot tudi za bolnika bistveno bolje. Za zaposlene bo to predvsem administrativna razbremenitev, za posameznike pa lažja in boljša dostopnost.

Da je dostopnost do zdravnika boljša in bolj usmerjena, smo vpeljali tudi spletne obrazce. S tem se izognemo dolgim elektronskim poštam, saj v obrazcu pacienti navedejo konkretne stvari, ki bi jih potreboval v ambulanti.

Ko bomo v celoti zamenjali informacijski sistem, morajo vsi ti sistemi sinhrono delovati eden z drugim, kar po eni strani pomeni, da je zaposlenim lažje delati in obvladovati tolikšno količino podatkov oziroma tolikšno število bolnikov, po drugi strani pa je s tem bolnikom povečana dostopnost. S tem mislim predvsem dostopnost do zdravnika, kar je sedaj, v določenih delih Slovenije in tudi v drugih zdravstvenih domovih, velik problem. Bolniki ne morejo priklicati zdravnika, ni odgovorov na elektronske pošte in podobno. Sploh od koronavirusa naprej je videti, kakor da bi se zdravstveni sistem zaprl, vendar je sedaj že bistveno bolj odprt, kakor pa v času koronavirusa.

Z vsemi cilji, ki smo si jih zadali, pričakujemo, da bo dostopnost še izboljšana ter kontrolirana in tako ne bo prihajalo do težav, ko posameznik ne bi prišel do storitev zaradi različnih tehničnih ali drugih napak. 

V januarju pričakujemo, da bodo vsi informacijski sistemi zaključeni, nato sledi vpeljava, ki bo trajala približno dva meseca. Med vpeljavo se bomo seznanili s sistemi in jih začeli uporabljati.

Torej v roku enega leta od mojega prihoda bi moral biti informacijski sistem v celoti posodobljen.

Če bi bili sedaj v letu 2026, kaj je tisto, na kar bi bili najbolj ponosni, da vam je uspelo v času vodenja ZD Medvode?

Glede na to, da bodo prostori uprave ostali na istem mestu, upam, da bova leta 2026 ponovno sedela tu ter si ogledala vse tri dejavnosti, ki bodo čisto na novo zaživele. Zdravstveni domovi danes velikokrat zgradijo le kakšen manjši prizidek, kjer nato odprejo eno ali dve ambulanti. V ZD Medvode pa bomo začeli z organizacijo celotne zdravstvene oskrbe. V zadnjih desetih letih se je proces dela zelo spremenil, zato bo tudi prenova celotnega zdravstvenega doma podrejena tem spremembam.

V zobni ambulanti se sicer proces dela ni veliko spremenil, razvila se je le nova in boljša tehnologija. V naslednjih petih letih bomo investirali tudi v sodobno zobozdravstvo. Načrtujemo, da bomo v naslednjih letih dobili še en dodatno zobozdravstveno ekipo ter tudi mladega, nadobudnega kolega, ki so mu bližje nove tehnologije, novi delovni procesi ter izdelava protetike zob. Seveda bomo vse nove procese tehnično podprli s 3D skenerji, 3D tiskalniki ali z drugimi stvarmi, ki bodo izboljšale kvaliteto dela in tako omogočali, da bodo zobozdravniki delali na nivoju privatnih ambulant po državi. Z dodatno ekipo zobozdravnikov in izboljšanim procesom dela bomo izboljšali tudi lažjo dostopnost do tovrstnih storitev v sami ambulanti.

Šolska ambulanta in pediatrija sta že sedaj dobro organizirani in sta zelo pomemben del primarnega zdravstva, bodo pa potem, po prenovi, v lepih in svetlejših prostorih.

Poleg sestre, diplomirane medicinske sestre in splošnega zdravnika je zelo pomemben še en člen in to je farmacevt. Veliko ljudi sploh ne gre k zdravniku, ampak gredo najprej v lekarno do farmacevta, ki predstavlja tisto prvo rešitev. Žal pa farmacevt ne more vedno rešiti naših težav in takrat nas napotijo še do zdravnika. V Medvodah nimamo te komunikacije, saj imamo lekarno na ločeni lokaciji. Načrtujemo, da bomo v sklopu prenove uredili tudi lekarno ter tako omogočili boljšo dostopnost do zdravil in storitev farmacevta. Torej do leta 2026 si v tim celotne organizacije zdravstvenega doma želimo privabiti tudi farmacevta.

Ali vam ob vseh teh načrtih ostane kaj prostega časa in kako ga najraje preživljate?

Svoj prosti čas najraje preživljam z družino, ki mi zelo veliko pomeni in tako, kot sem rad v ambulanti, sem v drugem delu dneva najraje s svojimi bližnjimi. Dokler imamo šoloobvezne otroke, poskušamo organizirati tudi čim bolj aktivne počitnice – med zimskimi počitnicami smučamo, prvomajske izkoristimo za prvo kopanje ter pohajkovanje, poletne počitnice so aktivne z morskimi športi, jeseni pa vedno obiščemo kakšno večje mesto. Na tak način si polnim baterije.

Dodatno mi polnijo energijo tudi hobiji, kot so razne informacijske zadeve ali delo s študenti specializanti. Poslanstvo vsakega zdravnika je, da predaja svoje znanje naprej. Imam pa še en poseben hobi, ob katerem preprosto pozabim na čas, in sicer izdelava pohištva za svoje potrebe ali potrebe bližnjih. Zelo rad rišem načrte, najraje imam projekte, kjer je od začetne točke, do končnega izdelka, moja lastna izdelava. Včasih je načrt prezahteven in ga moram dati narediti nekomu drugemu, v večini primerov pa so izdelki narejeni lastnoročno. Ure in ure sem lahko v delavnici in izdelujem – to je tudi tisti čas, ko moji pacienti ne prejemajo elektronskih pošt.

Še za konec. V zimskih mesecih je porast prehladnih obolenj. Kako vi poskrbite za svoje zdravje in kaj svetujete drugim, da ostanejo zdravi?

Vsaka družina ali vsak posameznik ima svoj ritem in v enem obdobju več športa na enem področju, v drugem obdobju na drugem področju. Pri nas sta otroka že dovolj velika, da sta se začela ukvarjati s športom, sicer ne profesionalno, ampak je njun interes večji od zgolj rekreativnega športa. Tako se velikokrat, z enim ali z drugim otrokom, udeležujem njunih športnih dejavnosti, kjer se dovolj razmigam (košarka, nogomet, tek). Ko pa sem na počitnicah, grem velikokrat za dve ali tri ure na hribe.

Poleg športa seveda skrbim tudi za zdravo prehrano, poskušam se izogibati sladkorju, vendar je to včasih prevelika razvada. Če je le možno, vključim na svoj jedilnik sadje, v celoti pa so z jedilnika črtane gazirane sladke pijače in alkoholne pijače.

Ali bi na tem mestu želeli še karkoli dodati?

Če gledam celoten mandat, ki je še pred mano, bom zelo ponosen že, če uspešno speljemo vsaj 18 % vseh zadanih ciljev. Četudi v času mojega mandata do leta 2026 še ne bo otvoritve novega prizidka, si želim, da bo vsaj v gradnji ali mogoče v zaključnih fazah. Če bo realizacija takšna, kot je in bomo z Občino ostali v takšnih odnosih, kot smo, verjamem, da lahko veliko dosežemo. Odnos z Občino je res vrhunski, ponosni smo, da je klima med ZD Medvode in Občino Medvode dobra – ko mi kaj potrebujemo, imamo na Občini vedno odprta vrata, povemo lahko svoje želje, potrebe, zahteve, strahove, izzive. Enako imajo tudi oni vedno odprta vrata pri nas, ko imajo kakšno težavo glede zdravstva, pritožb, novosti in podobno. Nam je tudi odlično, da smo z Občino v odličnih odnosih, saj smo v eni takšni lepi simbiozi, ko ne gremo nekam s cmokom v grlu ali s figo v žepu, ampak se gremo pogovarjat z odprtimi kartami. Naš glavni in edini cilj je blaginja za pacienta in za našega občana. Sicer so lahko pri nas registrirani bolniki iz celotne Slovenije, vendar je 90 % vseh opredeljenih iz občine Medvode.

Ponosni smo tudi na to, da so naši bolniki zadovoljni z našim delom, saj ne beležimo velikega števila pritožb bodisi zaradi nedostopnosti bodisi zaradi slabih obravnav. Tega praktično ni oziroma je število konfliktov obvladljivo. Naš cilj je, da enako obravnavamo tako pohvale kot tudi pritožbe. V primeru pohvale zanjo povemo vsem, ki so za to zaslužni in s tem damo vedeti, da gre za dobro prakso, ki jo lahko uporabljamo pri nadaljnjih delih. Tudi pritožb ne skrivamo, prav tako jih ne jemljemo kot grajo, pač pa jo analiziramo in poskušamo popraviti za naprej.

Če so pacienti zadovoljni, potem smo tudi mi zadovoljni in ne prihaja do konfliktov. Ko pride do konflikta, ga vedno rešimo in v šestih mesecih mojega mandata, nimamo nerešenega konflikta s pacienti.