VABIMO VAS NA OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE:

DRUŽBENA KRITIČNOST

KDAJ: petek, 10.5.2024 ob 19:00 (na ogled do 4.6.2024)

KJE: Klub Jedro Medvode

KDO: članice in člani fotosekcije KUDa Fofité

opis:

MATEVŽ JEKLER 

POHLEP ČLOVEKA 

Človek že stoletja posega v prekrasno, zeleno in živo naravo (fotka »ŽIVLJENJE«) ter jo preoblikuje in izkorišča za svoje potrebe. Pozablja, da se narava že milijone let sama regenerira, obnavlja (fotka »ČAS«) in se bo še naprej 

Iz starega, odmrlega, ustvarja mlado in s tem poskrbi za svoj obstoj (fotka »OBNOVA«) 

A človeku tega ni mar, zato še naprej skrbi le za svoje interese, s tem pa naravo uničuje in nas iz dneva v dan pošilja globje v senco, temo. (fotka »UNIČENJE«) 

Čeprav se zaveda, da ga bo narava kmalu pahnila na rob, ter mu odvzela osnove za življenje in mu prižgala svečko njegovega pohlepa, (fotka »KONEC«) mu za to ni mar, saj je pohlep močnejši. 

Upam, da se bodo izkoriščevalci kmalu zavedali svojih dejanj in krepko omejili uničevanje našega okolja. 

MOJCA KMETIČ 

OTROCI IZ NEPALA 

Poklicna slikarka in tattoo umetnica. 

Na fotografijah je deklica, ki smo jo srečali v eni izmed višje ležečih vasi, na trekingu po Himalaji. Gre za revno vasico, kjer otroci ne hodijo v šolo, živijo od tega kar pridelajo doma. Eden od nas ji je ponudil čokolado. Gre za veselje in začudenje hkrati, ob prejemu sladkarije, ki je ne vidijo prav pogosto. Revščina v Nepalu je pogosta. Odraža se v pomankanju materialnih dobrin, v nezmožnosti človeka, da vzdržuje minimalni standard življenja.

PETER SLAPAR 

Sem ljubiteljski fotograf, ki se s fotografijo ukvarja že kar nekaj let. Za fotografijo me je navdušil oče, ki je tudi ljubiteljski fotograf. Na začetku sem iskal samo trenutke, ki so se mi zdeli pomembni, kasneje pa sem našel tudi pomen, da pokažem globji pomen fotografije – zgodbo. 

To zgodbo sem se odločil predstaviti v črnobeli tehniki. V tej tehniki se v zadnjem obdobju najbolje izražam. 

Glasilo zgodbe je kako smo kot družba postali omejevalni, z zapiranjem in ograjevanjem na sto in en način, kako izkoriščamo naš planet, nato pa vse zavržemo in pustimo času, da naša dejanja počasi spremeni v neko daljno pozabo. 

OPIS FOTOGRAFIJ 

Cisterne 1 in 2 

Zgodba o naših potrebah in kako se prepusti času, da naredi samo še daljni spomin. 

V tej fotografiji imam dve zgodbi. 

Zgodba govori o našem odnosu do narave in smeti. 

Zgodba govori o naglici, tempu, in našem načinu življenja, kako puščamo stvari za seboj, kako smo se na nekem trenutku, kot družba izgubili v času in prostoru. 

Omejevanje: 

Zgodba o omejevanju družbe. Kaj je nekomu dostopno in kaj lahko nekdo ne more doseči. Omejevanje in ograjevanje družbe. 

Žica: 

Zgodba o zatiranju ljudi, kako smo si ljudje različni, kako so nekateri več vredni od drugih. Zgodba in spomin o nekih časih, ki si jih ne želimo pozabiti, vendar so še kako ponovno aktualni. Kako zaradi nekih idej in dejanj posameznika, družba oziramo posameznik trpi.

BELMIN HODŽIĆ 

DOME 

Več avtorjev fotografij. 

Obdobje med 2020 in 2022 je večini ostalo zaznamovano v znaku koronskih predpisov. Za prebivalce manjših krajev je omejitev gibanja znotraj lastne občine pogosto pomenila prepoved kulturnega udejstvovanja. Drugače povedano, dolgčas. 

Nekako tako je bilo povsod po svetu razen na mali vasici v okolici Medvod. Tam so se mladi Valburžani in njihovi sosedje zbrali in lotili prav posebnega projekta. Za gozdovi, sredi prekopanih njiv so našli osamelo oazo obkroženo z drevesi in preraščeno s trnjem. V nekaj tednih so jo očistili, postavili prve klopce, izkopali ognjišče, prinesli mize in zgradili streho. Kasneje so dodali vrt, opazovalnico, platno, fitness in še marsikaj. Ta kraj so krstili "Dome". 

Dome je bil kraj, ki je združeval raznolike interese - komur se je dalo, je prispeval, kakor je znal. Tam so gostili filmske projekcije, šahovske turnirje, prvomajske krese, strongman izzive, obilne žare in pozne debate. Igrali so in peli so in pozabili na kaos zunanjega sveta. 

Dome je bil najboljši približek mladinskega centra na vasi. Verjetno si lahko predstavljaš kako presenečeni so bili obiskovalci, ko so nekega dne prišli do oaze in jo našli posekano. Par dni kasneje pa še zravnano z zemljo, kot da nikoli ne bi obstajala. Vse je bilo pokopano za nekaj več kvadratov njive. Ker se je šlo za sivo gradnjo, so ostali brez odziva. 

Za tiste, ki so ga doživeli, ostaja Dome nepozabna izkušnja. Za tiste, ki ga niso, nepredstavljiva. Slike, ki jih gledaš so bile izbrane iz skupnega arhiva z dovoljenjem avtorjev. Če hočeš izvedeti kaj več o tem kraju pa moraš poiskati in vprašati pravega Valburžana.

ADA TRKULJA 

ZGODBE 

Fotografinja in filmska ustvarjalka, ki jo žene zgodba. 

Ljudje radi poslušamo razne zgodbe, od prijateljev, znancev, neznancev, o znanih osebah, o zgodovinskih dejstvih, o mitiloških bitjih, o vesoljcih, o denarju, pohlepu, verskih dejstvih … nasploh imamo radi zgodbe. Vse pa so resnične ravno toliko, kolikor verjamemo, da so resnične. Vsak ima svojo resnico. Lahko gre za popolnoma isti dogodek dveh ljudi, ampak iz tega lahko nastaneta dve različni zgodbi, ki pa lahko vodita marsikam. 

Zgodbe nas zbližujejo, zgodbe nas oddaljujejo. Zaradi zgodb so vojne in zaradi zgodb je mir. Nekateri verjamejo zgodbam nekateri ne verjamejo, vsi pa verjamemo, da zgodbe so in vedno bodo. Zaradi zgodb živimo, le kaj bi brez njih … 

Kot bi rekel Mali Princ: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« 

#itsallaboutstory