Veliki teden Jezusovega trpljenja in vstajenja začenjamo na cvetno nedeljo, ko podoživimo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem in blagoslovimo zelenje, torej butarice in oljčne vejice. Po slovesnem vhodu v cerkev beremo pasijon, tokrat po Mateju. za cvetno nedeljo so značilni trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Po veliki sredi pride veliki četrtek in tu se spomnimo postavitve svete maše, duhovniške službe in zapovedi ljubezni.

Pri sveti maši so se nam predstavili letošnji prvoobhajanci. Prošnja župnika je bila, da bi mnogi za prvoobhajance molili, a ne samo sedaj ampak tudi potem in s tem namenom so bili pod korom zloženi listki z imeni prvoobhajancev, ki smo jih lahko vzeli in doma po namenu tudi molili. Po končani sveti maši smo pospravili oltarje že prej pa so odšli zvonovi v Rim, kajti do velike sobote zvečer se namreč ne zvoni več. Sledila je ura molitve.

Veliki petek je dan ko ni svete maše, ampak se bere le Božjo besedo, in sicer iz Stare in Nove zaveze ter pasijon Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Janezu in obenem za ta dan velja strogi post.Ta dan častimo Jezusa na križu. Po sveti maši je tudi ta dan potekala molitvena ura.

Velika sobota je dan, ko imajo duhovniki največ dela in tako je tudi Gregor Luštrek začel jutro z blagoslovom vode v župnijski cerkvi sv. Tomaža in ognja pred župnijsko cerkvijo ter nato z blagoslovom velikonočnih jedi najprej v župnijski cerkvi nato še v Krajnem Brdu, Vrhu, Korenu, Trnjavi, Kompoljah v Spodnjih Lokah in nato še enkrat v župnijski cerkvi. Zvečer je sledilo slavje luči in sicer najprej ob ognju pred cerkvijo, ko se prižge velikonočno svečo in nato gre sveča v sprevodu v cerkev ob slovesno peti hvalnici velikonočni sveči. Tokrat pri sveti maši nismo obnovili le krstnih obljub ampak je Gregor Luštek podelil sveti krst enemu katehumenu. Zvečer po sveti maši je sledila še priprava na nedeljsko vstajenjsko sveto mašo, postavljanje bander, neba, sveč in pred okrasitvijo oltarjev še položitev prtov.

Prišla je velika noč, najstarejši krščanski praznik, spomin na Jezusovo vstajenje dva dni po njegovi mučeniški smrti. Prišel je praznik veselja in upanja, saj je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje na posmrtno življenje. Slovesna procesija se je, zahvaljujoč se vremenu, vila skozi vas in po stari navadi so bile na oknih postavljene sveče in kip vstalega Jezusa. Še stisk roke na koncu svete maše z željo po blagoslovljenih praznikih.

Na ponedeljek, velikonočni ponedeljek, ko smo imeli še prosto pri sveti maši prisluhnemo berilu iz apostolskih del (Apd 3,1-10): Tiste dni sta šla Peter in Janez v tempelj ob deveti molitveni uri. Nekega moža, ki je bil od rojstva hrom, so prinašali in ga posajali vsak dan k tempeljskim vratom, ki se imenujejo Lepa, da bi v tempelj gredoče prosil vbogajme. Ta je videl Petra in Janeza, ko sta hotela stopiti v tempelj, in ju je prosil miloščine, Peter in Janez sta se ozrla vanj in Peter je rekel: »Poglej v naju!« In gledal je vanju v pričakovanju, da bo od njiju kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, kar pa imam, to ti dam: V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi!« In prijel ga je za desnico ter vzdignil: in v hipu so se mu utrdila stopala in gležnji in je skočil pokonci ter hodil. Nato je stopil z njima v tempelj in je hodil, poskakoval in hvalil Boga. In vse ljudstvo ga je videlo, da hodi in Boga hvali. Prepoznali pa so ga, da je on tisti, ki je zaradi miloščine posedal pri tempeljskih Lepih vratih, in prevzela jih je groza in strmenje nad tem, kar se mu je prigodilo. V psalmu odgovarjamo  »Zemlja je polna Gospodove dobrote.«  Ps 105,1-2.3-4.6-7.8-9  Tokrat je evangelij napisal sveti Luku (Lk 24,13-35) in pravi: Glej, dva izmed Jezusovih učencev sta šla prav tisti prvi dan v tednu v trg Emavs, ki je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. Govorila sta med seboj o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je sam Jezus približal in šel z njima, njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata med seboj po poti?« Žalostna sta obstala. Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« Rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom: kako so ga izdali naši veliki duhovniki in poglavarji v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ustrašile; šle so namreč zarana h grobu in, ko niso našle njegovega telesa, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, kateri pravijo, da živi. In šli so nekateri izmed naših h grobu in so našli tako, kakor so rekle žene, njega samega pa niso videli.« On jima je rekel: »O nespametna in po srcu počasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. Približali so se trgu, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. Silila sta ga, govoreč: »Ostani z nama, proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. Ko je sedel z njima k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. Odprle so se jima oči in sta ga spoznala: on pa jima je zginil izpred oči. In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« Vstala sta še tisto uro in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi, in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta Jezusa spoznala po lomljenju kruha.

In tudi mi smo se podali v Emavs, no ne ravno tja ampak na obisk k sorodnikom, prijateljem in znancem, tja kjer se že dolgo nismo napotili, saj je ta dan namenjen obiskom. Za nami so prazniki, ki naj bi združevali vse, ki so istih misli, misli, da je Jezus vstal, da živi. Žal pa so nekateri še vedno na stopnji med korono in se ne podajo v farno cerkev, ampak sveto mašo raje gledajo iz udobja kavča. Žal to ni to, saj spadamo v isto družino in z obiskom svete maše pokažemo ne le kaj smo, ampak tudi, komu pripadamo, Jezusu odrešeniku. Da je bilo letošnje obhajanje praznikov lepše so poskrbeli pevci in pevke mešanega cerkvenega zbora, organist Miha zavrl in zborovodja Marko Juteršek. Slednjim se je zahvalil za lepo petje tudi Gregor Luštrek in zahvalo namenil še ministrantom, nosilcem bander in neba, pritrkovalcem, krasilcem in vsem tistim, ki so po svojih močeh pomagali, da so bili letošnji prazniki prazniki veselja.

DJD