Razvojni center Srca Slovenije se je v mesecu oktobru udeležili 4. srečanja partnerjev projekta MICROFUTURE, ki je potekal na Švedskem 15. in 16. oktobra. Cilj projekta je izboljšati dostop do mikrokreditov v podporo posameznikom, mladim, socialnim podjetjem in ostalim, ki imajo odlične poslovne ideje, ne pa tudi sredstev za njihovo uresničitev. Srečanja se je udeležila tudi ga. Tjaša Perković, vodja sektorja za finančne spodbude pri  Slovenskem regionalnem razvojnem skladu, ki je delila informacije o njihovi dobri praksi mikrofinanciranja mladih kmetov (Agro FI MIKRO), zanimivo predvsem za švedsko okolje. Takšne izmenjave izkušenj so lahko ključne za izboljšanje prihodnjih javnih politik in praks mikrofinanciranja.  

Projektni partnerji iz Slovenije, Romunije, Italije, Švedske in Francije smo predstavili rezultate nacionalnih raziskav s področja mikrofinanciranja. Raziskava, izvedena med prejemniki mikroposojil in socialnimi podjetji, se je osredotočala na politike javnega financiranja, vire, trajanje, namen in ozaveščenost o financiranju v posameznih državah. Rezultati pričajo o skupnih izzivih, kot tudi prednostih, s katerimi se soočajo prejemniki finančnih sredstev, ter o vlogi javnih institucij pri tem. Vsak partner je predstavil tudi kako bo izboljšal dostop do mikrofinanciranja za ranljive ciljne skupine. V Srcu Slovenije se bomo osredotočili predvsem na ozaveščanje in spodbujanje sodelovanja med ključnimi akterji (socialnimi podjetji, finančnimi institucijami, odločevalci in ranljivimi ciljnimi skupinami) in izboljšanje dostopa do različnih mikro-finančnih mehanizmov. Prenos najprimernejše dobre prakse v naše okolje bi omogočil tudi pripravo novega projekta na LAS razpis za spodbujanje podjetništva med ranljivimi ciljnimi skupinami. 

V drugem delu srečanja smo se seznanili s številnimi dobrimi praksami s področja socialnega podjetništva, ki se uspešno izvajajo na Švedskem. Naloga teh organizacij je predvsem skrb za socialno vključevanje najranljivejših skupin znotraj družbe, kot so migranti, nekdanji zaporniki in odvisniki, neizobraženi posamezniki, invalidi, ženske, idr.  Najprej smo se seznanili z delom švedske neprofitne, nepolitične in posvetne organizacije Architecture Sans Frontières (ASF), ki deluje na globalni ravni, njena dejavnost je osredotočena na arhitekturne produkte in storitve, pri čemer se zavzemajo za družbeno pravičnost in trajnost. Na omenjenih poslovnih področjih izobražujejo in zaposlujejo najranljivejše skupine.

Nato smo obiskali na katoliških vrednotah temelječo organizacijo Re:form, katere namen je podpirati posameznike, ki se soočajo z družbeno izključenostjo in brezposelnostjo, da bi jim olajšali vključitev na trg dela. Predvsem so to nekdanji zaporniki in posamezniki, ki izhajajo iz problematičnih socialnih okolij. Ponujajo storitve nege vozil, urejanja okolice in prodaje obnovljenih rabljenih izdelkov že od leta 2015. Pot smo nadaljevali z obiskom ekonomskega združenja Mohass, ustanovljenega maja 2018, ki pomaga socialno izključenim skupinam. Njihov cilj je ustvariti zaposlitvene priložnosti, ponuditi delovno usposabljanje in socialno vključenost ranljivim posameznikom. Kot združenje deluje neodvisno od javnega sektorja, pri čemer sledi načelom socialnega podjetništva. Na tej točki bi izpostavili, da je Slovenija ena izmed držav EU, ki že ima sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, za razliko od Švedske, kjer pa so te strukture še v povojih.

Dan smo zaključili z obiskom socialnega podjetja Rosängen, katerega glavni cilj je zagotoviti varen, trajnosten in pravičen razvoj lokalnega in širšega okolja, s svojim delom želijo ranljivim skupnostim omogočiti enakopraven dostop do družbenih storitev in možnosti izobraževanj, da bi prispevali k zmanjšanju diskriminacije in revščine. Ponujajo gostinske in nastanitvene storitve, izvedbo kongresov, koncertov, porok, obletnic in drugih prazničnih dogodkov, prodajo lokalnih prehranskih izdelkov in obnovljenih koles.

Vse omenjene dobre prakse so prenosljive v naše nacionalno in lokalno okoljein predstavljajo navdih zasebnemu in javnemu sektorju za prihodnje korake.

Avtorica: Jasna Presečki, Razvojni center Srca Slovenije