Zagotovo je eno izmend najštevilčnejših srečanj pevskih zborov in skupin Festival čebelarske pesmi, ki se že osmo leto odvija v Čebelrskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Vsa ta leta za nemoten potek festivala skrbita Barbara Dimc iz ČZS in podpredsednik ČZS Marko Alauf ob takšni in drugačni podpori predsednika ČZS Boštjana Noča.

Tokratni že 8. Festival čebelarskih pesmi je bil letos posvečen zbirki pesmarice Glasbene čebelice, ki jo je v letošnjem februarju izdala Čebelarska zveza Slovenije, uredil in zbral prof. Tomaža Habeta in zajema 26 pesmi o čebelah in naravi, za ženske, mešane in moške pevske zbore.Tokrat se je na festival prijavilo veliko več kot 14 zborov, ki skupaj štejejo preko 220 pevcev in pevk, kar je rekord vseh dosedanjih festivalov, a žal mnogi tokrat niso prišli na vrsto, da zapojejo, vendar upajmo, da bodo na enem izmed naslednjih festivalov.

Festival čebelarske pesmi je tako potekal v petek, 20. septembra 2024, od 18.00 ure na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, na Brdu pri Lukovici, kjer je bil osrednji gost prof. Tomaž Habe, ki je predstavil pesmarico Glasbene čebelice. V galeriji Sivka v spodnjih prostorih ČC v Gostišču Čebelica je na ogled del razstave o njegovem delu. Festival je bil tokrat obogaten tudi z medeno kulinariko, ki so jo pripravili v gostišču Pri čebelici, poleg tega je bilo na voljo, v avli doma, več vrst medu na pokušino.

Pevce je uvodoma pozdravil Marko Alauf, ki ni mogel skriti zadovoljstva, da se je festival čebelarske pesmi tako uveljavil in obenem zaželel vsem udeležencem obilo užitka pri poslušanju. In, da ne bi samo besedičili smo prišli k prvemu zboru in to Ženskemu pevskemu zboru Stane Habe iz Domžal. Tako kot je z medom, kajti če z medom se sladkaš, se spoštuješ, rad imaš, zato uživaj ga vsak dan, pa boš zdrav, vesel, močan tako je tudi s petjem. In tako so dame, ki so na festivalu prvič pod taktirko Andreje Polanec zapele O ko bi mogla - avtor priredbe in avtor besedila Tomaže Habe, Prebuja se pomlad - avtor glasbe in avtor besedila Tomaže Habe, Čebele na paši - avtorice glasbe Katarine Pustinek Rakar in avtorja besedila Cvetka Golarja slednjo ob spremljavi na klavir prof. Tomaža Habeta.

Kot drugi so zapeli možje, ki sestavljajo Komorni moški pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije, ki bo kmalu praznoval 10. obletnico od prvega nastopa in so že vse od prvega dne ustanovitve stalnica na čebelarskih prireditvah in slavjih. Kljub temu, da se je zbor z leti številčno in glasovno okrepil, ženska ostaja še vedno samo ena kajti zbor vodi Jasna Ferme, tokrat jih je na diatonični harmoniki spremljal Kristjan Ferme. Zapeli so pesmi Roj, avtorja glasbe Tomaža Habeta in avtorja besedila Marjana Papeža in Tomaža Habeta, Letela je čebelica, avtorja glasbe in avtorja besedila Toneta Špendova in Ona diši po pomladi, avtorja glasbe Ansambel Spev, avtor priredbe Jasna Ferme in avtor besedila Ansambel Spev.

Sledil je nagovor prof. Tomaža Habeta, avtorja zbirke pesmarice Glasbene čebelice o tem kako je nastajala pesmarica, a ne le to, tudi o tem, da bo po vsej verjetnosti luč sveta zagledala tudi njena sestrica, torej bomo dobili še eno pesmarico. Ob tem le ne morem mimo besed, ki jih je izrekel in sicer, da se premalo povezujemo in premalo promoviramo. Takšno druženje je že priložnost tako za povezavo kot promocijo, sicer pa po bučelah se vižej, saj vztrajnost obrodi sadove. In ker življenje ni večno, lahko pa je srečno tudi po zaslugi pesmi so se nam pridružili pevci Mešanega vokalnega kvarteta Shalom, tokrat v verziji dueta, sicer novinci tega festivala čeravno letos praznujejo že 28 let skupnega prepevanja. Tako sta nam zapela: Letela je čebelica, avtorja glasbe in besedila Toneta Špendova in avtorja priredbe Tomaža Habeta, Hvala vam čebelice, avtorja glasbe Martina Juharta in avtorja besedila Igorja Pirkoviča ter Lepe ste Karavanke, avtorja glasbe Slavka in Vilka Avsenik, avtorja priredbe Vilka Avsenika in Avtorja besedila Ferry Souvan.

Tako kot v panju ni dveh kraljev, imajo tudi predice samo enega. Ljudske pevke predice delujejo v okviru Društva upokojencev Kamnik in jih vodi Angelca Jagodic, na harmoniki jih vseskozi spremlja Jože Jagodic - njihov kralj. Zapele so nam Umirajoča čebela, Ena ptička priletela in Pod rožnato planino. Ostali smo pri ženskih glasovih in prisluhnili Ženskemu pevskemu zboru Večernica. Glasovom, ki so nežni, včasih bolj tihi, včasih bolj glasni…..kot čebelica ki leta iz cveta na cvet včasih bolj živo, drugič manj….odvisno od paše. Zbor prihaja s primorskega konca in deluje v okviru društva upokojencev Ajdovščina, njihov zborovodja je Miran Rustja. Zapele so nam Luštno je vigred – ljudska, Čebela avtorice Anje Štefan, Tomaža Habeta in Nocoj se mi je sanjalo - ljudska.

Čeprav star pregovor pravi, kar so pri čebelah piki, so pri ljudeh jeziki, spet drugi pravi kdor poje slabo ne misli in še kako je res. A vendar je petje tisto, ki nas združuje in povezuje, kjerkoli že smo in današnji večer je tisti, ko bodo naše misli vsaj za moment odtavale in se bomo počutili srečne tudi po zaslugi Mešanega pevskega zbora Lipnica iz Kamne Gorice pod vodstvom zborovodje Andreja Zupana. Zaspeli so nam Sveta trojica, po Neapeljskem narodnem napevu ˇSveta Lucijaˇ Andrej Perčič, avtorja priredbe Frana Ferjančiča za MEPZ Lipnica Andrej Zupan, Slišala sem ptičko pet, Slovenska ljudska in Čebela, avtorja glasbe Egija Gašperšiča in Milke Hartman.

Pravijo, da če je čebelji med pristni, je prava to nebeška jed, otroci se po njem krepe, in starši se po njem rede, vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi umetnega medu je dosti, kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča. To so bile uvodne misli Barbare pred nastopom Mešanega pevskega zbor Ulka, ki je v goste prišel prvič, čeravno deluje že od leta 2015 torej kmalu po ustanovitvi občine Ankaran in od leta 2020 deluje kot samostojno kulturno društvo. Zbor vodi Miran Zadnik, ki ima za seboj nekaj desetletij bogatih izkušenj s številnimi zbori in tudi uspešno samostojno pevsko kariero, tako doma, v Sloveniji, kot tudi v tujini. Tokrat so nam zapeli tudi s spremljavo sintisajzerja: Vse najlepše cvetke, avtorja glasbe in priredbe Ubalda Vrabca, Vse je tiho, tiho, avtorja glasbe in priredbe ter besedila Franca Šegovca in Pomlad na deželi, avtorja glasbe Francija Šarabona, avtorja priredbe Tomaža Habeta in avtorja besedila Joža Pavliča.

Če skrbi me tarejo, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine in tako je tudi pri glasbi posebno, če zapoje Moška pevska skupina Sosedje, ki prihajajo iz Žirovnice, rojstnega kraja prvega učitelja čebelarstva Antona Janše. Zbor vodi Tone Špendov, ki je tudi pevec skupine. Skupina ne le da poje tudi zaigra in sicer na harmoniko, kitaro in kontrabas. In so nam urezali tri: Kjer spod gora privre Završnica, avtorja glasbe Ivana Prešerna, avtorja priredbe Toneta Špendova in avtorja besedila Marjana Stareta, Soldaška, avtorja glasbe Pavla Šivica in avtorja besedila Franceta Prešerna in Rožice cvetijo, ljudska iz Cerovca, avtorja priredbe Emila Adamiča in avtorja besedila Stanka Vraza in tako kot na prejšnjem festivalu bili deležni močnega aplavza.

Bo kar držala misel povezovalke programa, da, če dobre uspehe z desetimi panji dosežeš ne misli, da se s stotimi prav tako dobro odrežeš. Kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega ne zasluži si. Že PZ SOČA je nastal z združitvijo dveh manjših zborov in od leta 2022 deluje v okviru kulturnega društva Slavec iz Solkana. Zborovodja Miran Rustja je najbolj zaslužen za nastanek, prepoznavnost in delovanje zbora in tako so nam tokrat zapeli: Čebelnjak, avtorja glasbe in avtorja besedila Milana Rustje, Spomlad prav luštno je, ljudska in Zeleni gozd je Lovčev raj, avtorja glasbe Frana Gerbiča. 

MePZ Izpod Svete gore so sicerv začetku sestavljali pevci in pevke z obeh strani pod Sveto goro, zdaj pa se že širijo po zagorski dolini in še dlje. Ves čas, torej že enajst let, jih vodi Peter Razpotnik, ki je tokrat v roke vzela za spremljavo še diatonično harmoniko in so nam zapeli: Planinska, avtorja Antona Foersterja in avtorja besedila Ivana Resmana, Bučelar, avtorja glasbe in besedila Frana Gerbiča ter Ne damo se, avtorja glasbe in besedila Jožeta Škrinjarja.

Dramsko pevska skupina Zarjaže 19 let prepeva Slovenske ljudske, ponarodele, domoljubne, sakralne pesmi. Izbor pesmi je obširen, da lahko zadostijo prošnjam za nastope, ki jih naštejejo preko 40 na leto. Delujejo pod okriljem Društva upokojencev Ajdovščina. Pevsko skupino vodi zborovodkinja Zora Gregorc, na klavirju jih spremlja Lucija Strmšek in tako so zapeli: Tri čebelice, avtorja glasbe Bojana Glavine, avtorja besedila Anje Štefan Čebelica in cvet, avtorja glasbe Mete Praček in avtorja besedila Nevenka Vidmar In Marko skače, ljudska. Pri slednji so navdušili tudi z igranjem na gudalo, lončeni bas, ali drgalni boben ter nas tako popeljali v otroška leta.

Moški pevski zbor Triglav Duplje je eden izmed najstarejših stalno delujočih zborov v Sloveniji, saj deluje že več kot 90 let. V letu 2022 je zbor ,po krizi korona virusa, priredil jubilejni koncert ob 90. obletnici delovanja za kar je prijel Zlato jubilejno priznanje iz strani JSKD. Pod vodstvom zborovodje Dejana Herakovića so nam zapeli: Letela je čebelica, avtorja glasbe Tomaža Habeta in avtorja besedila Toneta Špendova, Kam, avtorja glasbe Josipa Kocjančiča in avtorja besedila Franceta Prešerna in Čebelar, avtorja glasbe Tomaža Habeta in avtorja besedila Lojzeta Slaka.

S pesmimi nas je razveselil še en čebelarski zbor, če lahko temu tako rečemo, saj je mlada pevska zasedba začela peti leta 2021 na takratno pobudo predsednice OČD Koper Klavdije Babič. Zbor vodi Vesna Fabjan Bremec in tako so nam tokrat zabrenčali pesmi: Tri čebele, avtorja Bojana Glavine in avtorice besedila Anje Štefan, Čebelar, avtorja glasbe Lojzeta Slaka, avtorja priredbe Tomaža Habeta in avtorja besedila Slavka Podboja ter Dajte, dajte, avtorja priredbe Alda Kumarja.

Kot zadnji zbor je tokrat zapel Moški pevski zbor Šmarje Sap, ki prepeva slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. Pevci se z veseljem srečujejo na tedenskih pevskih vajah ter skupnih praznovanjih, kjer se ob pesmih prijateljsko družijo. Ponosno ohranjajo bogato tradicijo zbora in petja v Šmarje-Sapu. Pod vodstvom zborovodje Polone Kopač Trontelj so nam zapeli: Pred Ulnjakom: avtorja priredbe Matica Romiha ter Lisica in petelin narodna.

Sledila je podelitev zahval za sodelovanje, ki sta jih podelila predsednik Boštjan Noč in podpredsednik Marko Alauf, ki se je zahvalil za vso skrb tako pri organizaciji festivala kot za vodenje prireditve Barbari Dimc. Do besede je prišel tudi predsednik ČZS Boštjan Noč, ki ni mogel skriti navdušenja nad številnimi zbori, ki se zberejo na vsakoletnem festivalu in ohranjajo tako ljudsko izročilo kot pevsko tradicijo. Zahvalil se jim je v svojem imenu in v imenu ČZS ter jih povabil na že 9. festival čebelarske pesmi prihodnje leto.

Tako kot na vseh dosedanjih festivalih je tudi tokrat iz vseh grl zadonela himna festivala Slakov Čebelar in to tako, da se je slišalo po dolini. Pesem je zadonela tudi v prostorih Gostišča Čebelica, kjer so se pevci in pevke okrepčali z dobrotami kuhinje gostišča Pri čebelici.

Preden so se razšli še izrečena želja organizatorjev, da se ponovno srečamona 9. festivalu čebelarske pesmi ČZS na Brdu pri Lukovici prihodnje leto in Barbarina zadnja misel povezana z medom: V medu dobimo prav vse, kar za zdravje potrebno nam je, med je res najboljši lek, zato vsem dober tek.

DJD