Na prvo nedeljo v septembru v Krašnji zapojejo ljudski pevci - letos že na 18. srečanju, ki nosi podnaslov Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo. Svoje druženje začno v središču vasi pod mogočno lipo, ki pa se počasi poslavlja in je vprašanje, če bo dočakala naslednje srečanje ljudskih pevcev. A pustimo se presenetiti kot smo se tokrat, saj so nam že pred uradnim začetkom srečanja zaigrali, zapeli in zaplesali pevci folklorne skupine Trzinke, ki sodi pod okrilje TD Kanja iz Trzina.

Vzdušje je bilo tako kot ozračje vroče, zato je povezovalka Brigita Rožič besedo predala predsednici KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki vsa ta leta skrbi, da zadeva teče kot mora. Kratko in jedrnato je bilo njeno sporočilo, da se mogočna  lipa, ki je sinonim za Slovenijo poslavlja,  a njeno poslanstvo že opravlja njena naslednica le lučaj stran, a še vedno ob grabnu, tako da srečanja ne bodo zamrla. Po zapeti pesmi FD Trzinka Fantje po polj gredo in kratkem plesnem nastopu smo prisluhnili še skupni pesmi vseh nastopajočih in vmes še kakšnemu obiskovalcu Hribčki ponižajte se. Druženje se je nadaljevalo v Društvenem domu, kjer so svoje delo predstavile Vranske rož’ce s cvetjem iz krep papirja in preužitkarice iz Krašnje z izdelovanjem kit iz slame.

Kot prvi so nam zapeli  pevci župnije sv. Tomaža iz Krašnje, nato ženski pevski zbor Regine, ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu, upokojenski pevski zbor Janez Cerar iz Domžal, ljudski pevci iz Blagovice, kvartet Zvon iz Rašice pri Velikih Laščah, moška skupina ljudskih pevcev iz Krašnje ter nam ponovno zapeli in zaplesali člani in članice folklorne skupine Trzinka TD Kanja Trzin s harmonikarjem Blažem Klopčičem. A se ni samo pelo in plesalo vmes smo slišali še kakšno hudomušno, tako, da tudi smeha ni manjkalo. Besede zahvale je ne le nastopajočim,  ampak tudi organizatorjem namenila županja mag. Olga Vrankar, saj že toliko let skrbijo, da se ljudsko izročilo ohranja naslednjim rodovom. Brigita Rožič je na koncu, potem, ko so nastopajoči prejeli zahvale, vse povabila še na skupno druženje v spodnje prostore doma ter na ogled Pavletove domačije v Krašnji, ki je prava zakladnica hišnih in kmečkih pripomočkov ter oblačil nekega časa, ki je bil še ne tako dolgo nazaj, a se ga mladi in tudi malo manj mladi ne spominjajo več.

Dovolim si zapisati še misli, ki sta jih tokrat omenili dve govornici, če je prva omenila lipo ter njen pomen, je druga omenila velik pomen ohranjanja ljudskega izročila predvsem ljudskih pesmi za sedanje in prihodnje rodove. Ob tem veljajo besede Marike Haler, ki je dejala, da ob nastopih v domovih starejših čutijo koliko veselja prinašajo oskrbovalcem, ki z njimi pojejo in, ki znajo tudi takšne pesmi, ki so šle že skoraj v pozabo. Zato naj velja pregovor, da kdor poje slabo ne misli in, če se le da si zato zapojmo, ne le sebi tudi svojim otrokom, vnukom sosedom in dan bo veliko lepši.

DJD