likovnih kolonij, ki so avtorjem omogočile doživetje treh različnih okolij, in to in situ, na mestu samem, v vsej polnosti odkrivanja specifičnih danosti prostora in njegovih temporalnih stanj. Še posebej izpolnjujoča so za pleneristične slikarje. Svet vizualnih informacij je bogat, posamezniku pa omogoča, da jim verodostojno sledi ali pa v njih izbere le tiste, ki ga kličejo po likovnem ovrednotenju. Od videnega do upodobljega se ne udejanjajo le likovna izrazna sredstva, ampak tudi avtor sam v svoji enkratnosti. Razstavni rezultati tako segajo od realizma do različnih stopenj abstrahiranja. Med njimi je največ uresničenih v tehniki akvarela, ki je priročna za tovrstna delavna srečanja likovnih ustvarjalcev. Poletne kolonije v organizaciji DLL niso zanimive le s faktografskega stališča, s številom sodelujočih avtorjev in nastalih likovnih del, ampak je pomemben tudi socialni in edukativni vidik, ki se uresničujeta pri skupnem ustvarjanju. “Odprti” atelje nedvomno prispeva tudi k dvigu širše likovne kulture.