V torek 14. januarja 2025 se je v Stekleni galeriji Logatec slovesno odprla samostojna razstava likovnih del VINCENCIJA CANKARJA. Dogodka se je udeležilo zelo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, saj je tudi Vincencij (od Čukov) poznan od blizu in daleč. Po uvodnem pozdravu s strani predsednika Društva likovnikov Logatec Janeza Ovsca je za začetek na diatonično harmoniko zaigrala in dvignila razpoloženje Patricija Novak. Sledili sta interpretaciji dveh pesmi Vincencija Cankarja ( torej je tudi domači pesnik) v izvedbi Ande Ovsec. Sledil je osrednji del, predstavitev avtorja in njegovih del s strani likovne kritičarke in umetnostne zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn. Posebej je naglasila , da je avtor človek veliko talentov ( HOMO UNIVERZALIS) , ki ga odlikuje risba, plastenje in barva. Kot tak primer je navedla likovno delo lonček z belimi pikami. Ob realizmu in zemeljskemu se srečuje in poleti tudi v nebesno vesolje, ki postaja njegov zaščitni znak ( več zapisao v nadaljevanju). Vincencij Cankar se je preko intervjuja, ki ga je imel z njim Janez Ovsec, tudi sam predstavil občinstvu, seveda pa se je za vso pozornost in obisk vsem tudi najlepše zahvalil. V drugem delu, je na violino zaigral znan ruski violinist Idar Batov. Dogodek je še z dvema skladbama na diatonični harmoniki zaključila Patricija Novak, ki je z Golico vse dvignila iz stolov v bučen aplavz. Razstava se je tako odprla, sledil je ogled razstave in druženje ob domačih dobrotah. Razstava bo na ogled še do 10, februarja 2025. Vabljeni k ogledu.

Zapisal: Janez Ovsec

Fotografije: Primož sark, Janez Ovsec, Branimir Pevec

_______________________________________________________________

Podrobnejša predstavitev avtorja in razstave:

VINCENCIJ CANKAR

Zdi se, da je bilo Vincenciju Cankarju v zibelko položenih veliko darov. Njegove glasbene in likovne sledi pa dokazujejo, da prejetih talentov ni zakopal. Postali so kažipoti za njegova iskanja, raziskovanja, poglabljanja in nadgrajevanja; za izražanja na različnih področjih in v različnih medijih. Njegova glasba je bila slišana, prepoznavna in nadvse popularna, njegova likovna dela pa so ostajala nekoliko bolj v intimi. Na prehodu v 21. stoletje pa je stopil še na likovni oder, na katerem intenzivno in vse bolj vidno odigrava svojo vlogo, tako slikarsko kot grafično, pa razstavlja, sodeluje na različnih mednarodnih delovnih srečanjih likovnih ustvarjalcev in v zadnjih letih celo organizira kolonije na svoji kraški domačiji v Volčjem gradu.

A njegovo likovno ustvarjanje ima vendarle daljšo zgodovino. Na služenju vojaškega roka je ustvaril okrog deset oljnih slik. Tudi kasneje se je posvečal tovrstni kreativnosti, a z vmesnimi pavzami. Resno, študijsko poglobljeno in kontinuirano ustvarjanje pa torej sega v študijsko leto 1999/2000, ko je na Famual Stuart osvajal specifike različnih grafičnih tehnik. Tudi slikarska znanja je pridobival ob podpori mentorjev, še posebej Franca Novinca, dolgoletnega profesorja na ALUO v Ljubljani.

Tako se je začela Vincencijeva usmerjena pot, na kateri je začel delati tudi korake v povsem lastni smeri, z neutrudnim uresničevanjem osebnega likovnega poslanstva. Ni se namreč zadovoljil le s preizkušanjem pridobljenih znanj v lastni praksi, ampak je raziskoval še naprej. Tako je pri tehničnih izvedbah, načinih in pristopih likovne realizacije zaznati precej inventivnosti. Ustvarjanje po lastnih recepturah v njegova dela vnaša samosvoje likovne vrednosti. Še posebej svojstvena so obarvanja papirjev kot nosilcev likovnega dela. Kolorirana podlaga je namreč rezultat kemijske reakcije, ki se odvija med tanini v lesu in železno ploščo.

V posebno barvno vzdušje avtor intervenira s kolažnimi aplikacijami in zelo pogosto z risarskimi sledmi, ki so aktivne in vzpostavljajo elemente pripovednosti. Z risbo konstruira cerkveno stavbo, posadi drevesa, upodobi živalske like, utelesi Andreja Žigona, nariše doprsni portret Ivana Cankarja, ustvari ekspresivni izraz Križanega ter mnoge druge motive. Pri akvarelni tehniki na avtorsko pripravljeno podlago je zelo zanimiv tudi motiv lončka. Avtor je kolorirano ozadje izkoristil za stene, ki določajo prostor. Premorejo posebno patino, z njo pa pridobi nove dimenzije izpovednosti tudi osrednji predmet.

Akvarel je sicer za avtorja likovna poetika, ki združuje premišljene, oblikotvorne barvne nanose, pridružuje pa ji sproščene, odprte, v prelivnost usmerjene. Vselej ima pomembno vlogo tudi črtna sled. Prizori, kljub samosvojim rešitvam, z urejenimi in jasnimi nastopi likovnih izraznih sredstev ohranjajo prepoznavnost in določljivost.

Risarske veščine se odražajo na različnih grafičnih področjih, ki pa jih avtor odpira v smeri novih izraznih možnosti. S pridom izkorišča fizične in hkrati simbolične lastnosti skorje lesa, ki postane avtorjeva grafična matrica. Z njo manifestira čare tega organskega gradiva, prežetega od stoletne žilavosti, materiala, ki predstavlja pravi koncentrat mikrostrukturalnega dogajanja. Za avtorja je vezni člen med likovnim področjem in naravo. Z minimalističnimi barvnimi intervencijami nadgrajuje tovrstne odtise in jim daje različne vsebinske naglase.

Avtor na nebo slikovne ploskve pripenja tudi krog, s katerim uresničuje t. i. Vesoljski program. Krog velja za obliko vseh oblik, obliko popolnosti in novih začetkov. Je sonce ali pa kateri drug planet, predvsem pa oblika, v kateri se koncentrirajo različni simbolni pomeni. V njej se manifestira likovna moč; energija barvnih nanosov, njihova sintetiziranja, pretakanja, razprševanja, plastenja. Nanosi, ujeti v krožnico, se zdijo igrivi, vendar ritmično ubrani. Njihovih sledi ne pušča čopič, temveč kroglica, ki jo avtor vodi po površini. Simbolom planetarnosti in duhovne popolnosti avtor pridružuje tudi oglate ploskve. Tako se na slikarskem platnu srečujeta zemeljska in nebesna oblika. Pogled navzgor pa je tudi nadrealističen in kot takega ga določa predvsem avtorsko artikulirana forma, ki asociira na kos sira. Ker pa ima ta oglate luknje, se nam zazdi kot neke vrste futuristični arhitekturni element. Izbrana forma avtorja spremlja že od leta 2011 in doživlja variacije ter »spremstvo« različnih vkomponiranj na slikovno polje. Najpogosteje lebdi v vsemirju slikovnega prostora in tudi če se zdi, da je vanj trdno vpeta z vrvicami, lahko opazimo, da so te pretrgane, da ne opravljajo svoje funkcije. Tako v eksaktnosti forme doživljamo njeno svobodno življenje in potovanje, v čemer lahko vidimo intimno, hkrati pa zelo metaforično slikarjevo sporočilo.

Okrogla forma se zakotali tudi na streho Gradu Bistra. Glede na atmosfero je to verjetno luna, ki prekipeva v raznolikosti barvnih nanosov, povezanih v abstraktni konglomerat. Ta postane del arhitekturne celote, ki je, tako kot se spodobi za gradbenika, trdno sezidana ter temelji na ravni, arhitekturno natančni, perspektivično prepričljivi risbi, s katero kuliso zgradbe veristično »opremi« tudi s številnimi slikovitimi detajli. In še kar nekaj je upodobitev arhitekture, na verističen način in z raziskovanjem strukturalno naglašene povrhnjice zidov.

Vincencij Cankar obvladovanje likovnih izraznih sredstev, poznavanje različnih materialov in svoj eksperimentalni duh s pridom izkorišča za ustvarjanje novega, drugačnega, samo njemu lastnega. Motivni repertoar na široko razpenja in s tem dokazuje, da je tankočuten opazovalec zunanjega sveta. A njegova dela vendarle sežejo od »zemlje do neba«, saj ga v skladu z njegovimi razmišljanji, z njegovo življenjsko filozofijo zanimajo tudi kozmična prostranstva. Repertoar se tako pne od poustvarjanja vid(e)nega do interpretiranja oddaljenih in celo nevidnih vsebin.

Avtor pozna in obvlada različne materiale, kar se kaže tako pri že omenjeni pripravi podlag kot tudi pri izvirnem in metjejsko dovršenem uokvirjanju slikarskih del. Okvirji postanejo del likovne celote.

Vincencij Cankar je senzibilen, odprt za hipne ustvarjalne nagovore in vedno nove izzive. Njegova dela so raznolika, v marsikaterem pa se pojavljajo posebni detajli, ki predstavljajo neposredno, povsem sproščeno ustvarjalčevo koriščenje hipnih, priročnih momentov.

Morda nas s kakšnim preseneti tudi pri umestitve razstave v Stekleno galerijo.

Anamarija Stibilj Šajn