Simona Kermavnar

Plodoviti idrijski podobar Jurij Tavčar »Idrijski« (tudi na Logaškem je ohranjenih precej njegovih del) je dal po požaru v Idriji leta 1871 v središču mesta v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Barbare, porušene 1951, na temeljih starejše hiše zgraditi zase in za svojo družino monumentalno trinadstropno novo (Idrija št. 77; danes Mestni trg 16), v kateri je bila tudi podobarska delavnica. Zunanjščina je bila sprva dekorativno poslikana. Simetrična štiriosna glavna fasada je še danes v prvem nadstropju poudarjena s konzolnim balkonom z nadstreškom, nad katerim je bila nameščena podobarjeva oljna slika Brezmadežne. Danes je hranjena v notranjosti hiše, in sicer naj bi jo prenesli tja leta 1928. Sama menim, da je tudi sicer zunaj visela le ob posebnih priložnostih, saj izpostavljati platno vlažnemu idrijskemu podnebju pač ne bi bilo primerno. Na strehi v osrednji osi glavne fasade je prvotno stala lesena kiparska skupina podobarjevega patrona sv. Jurija na konju z zmajem, ki pa se ni ohranila.

Stavbo je kmalu po izgradnji okoli leta 1879 ujel v objektiv fotograf Ernest Pogorelc (Pogoreltz). Nekoliko mlajši Tavčarjev sodobnik  – umrla pa sta istega leta, 1892 – je tudi prvi slovenski fotograf s stalnim ateljejem, ki ga je odprl v Ljubljani leta 1859. Na njegovi fotografiji balkon z ograjo in nadstreškom že lahko vidimo.

Ograjo odlikujejo lepi litoželezni balustri in stebriča z vegetabilnim okrasom. Balustri so v obliki štirih paličic, ki izraščajo iz bogatega vitičnega prepleta, tako spodaj kot zgoraj. Zunanji palici se sredi balustra razdelita na dvoje in vsaka polovica tvori zašiljen lok, njun stik je poudarjen s kvadratasto formo konkavno upognjenih stranic z rozetko v sredini in z dotatnim vegetabilnim okraskom ob njenih štirih vogalih.

Malenkost skromnejša je varianta tovrstnih balustrov s tremi paličicami. Vidimo jih lahko na konzolnem balkonu zahodne fasade Homanove hiše v središču Škofje Loke (fasada te v osnovi srednjeveške stavbe je bila rekonstruirana v historično stanje leta 1971) ali pa na konzolnem balkonu hiše Beblerjeva 13 v središču Vipave.

Tovrstni balustri so se odlično vključili v zunanji okras meščanskih hiš. Proizvajalec zaenkrat še ni znan, glede na Pogorelčevo fotografijo pa jih lahko časovno umestimo v zadnjo četrtino 19. stoletja. Seveda obstaja tudi možnost, da se najde pri nas še kakšen primerek ograje s podobnimi balustri.

Konzolni balkon Tavčarjeve hiše v Idriji – tako litoželezni kot rezbarski del – je v precej slabem stanju in predviden za obnovo.