V soboto, 22. marca 2025, smo se pridružili več kot 1700 romarjem iz ljubljanske nadškofije in poromali v starodavni Oglej. V sklopu svetega leta, je romanje in somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, pri oltarju pa so se mu pridružili pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar, goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, več kot 50 duhovnikov, diakoni, bogoslovci,  številne romarke in romarji vseh starosti in mladi iz Škofijske klasične gimnazije Šentvid. Posebne naloge pri srečanju sta imela tudi naša občana in bogoslovca g. Matevž Marinko in g. Aljaž Novak.

Ni nas motil dež in pri slovesni sveti maši v baziliki svetih Mohorja in Fortunata ter Marijinega vnebovzetja, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, smo z veseljem sodelovali. Številni pa so sveto mašo spremljati tudi pred baziliko in v drugih ozvočenih prostorih.

Pozdravil nas je tudi vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina in poudaril, da je bila bazilika nazadnje tako polna 29. 4. 1992, ko je v njej maševal sveti Janez Pavel II. "Romanje je duhovni vrhunec in simbolna povezava s koreninami slovenske vere. Naši predniki so ohranjali Oglej z vero in upanjem – danes smo tu, da ta plamen prenesemo naprej," je še dodal g. Bolčina. V Ogleju se že pripravljajo na tisočletnico sedanje bazilike, leta 2031.  Z g. Karlom je bilo srečanje še posebej prisrčno, saj smo dobro sodelovali že pred več, kot 30 leti, na kar spominjajo tudi skavti in pesmi naših Bobrov. 

Ne dolgo nazaj pa je bil skavti v naši župniji.

V svetem letu naš nadškof Zore večkrat  poudarja, da pravo romanje ni zgolj obisk svetega kraja, ampak potovanje srca, ki se nadaljuje v vsakdanjem življenju: »Običajno res mislimo, da se romanje konča, ko pridemo v svetišče, a v resnici se pravo romanje začne šele, ko se vrnemo domov in začnejo rasti sadovi tega srečanja. Romanje se konča takrat, ko naše življenje doživi tisto izpolnitev srečanja z Gospodom – tisto, kar oko ni videlo in srce ne doume.«

Po sveti maši smo si ogledali mnoge zanimivosti. Na primer muzej prve svetovne  vojne, ki je tudi v opomin in v spodnbudo, da molimo in delamo za mir, da se grozote ne ponove. Gotovo si zasluži ločeno fotoreportažo.

Med romanjem so se stkale vezi, poglobile misli in okrepila vera, saj smo se našli na avtobusu praktično iz vseh zaselkov naše župnije. Med vožnjo nas je s podatki o krajih, ki smo jih prevozili seznanjala vodička Ariotoursa ga. Iza. Za duhovnost pa je skrbel naš g. Gregor Gorenc.   
Iskrena hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom, saj je tudi to srečanje vsak obogatil na svoj način.
Vnanje Gorice, 23.3. 2025

Drago Stanovnik