Po dolgem in vročem poletju smo člani DU Log težko dočakali jesenski izlet. Tako se je na sončen dan, bila je sreda 25. septembra, zbralo kar 55 naših članov, ki smo se polni pričakovanj in dobre volje odpeljali v smeri Primorske. Naš cilj je bila istrska vasica Korte v osrčju izolskega zaledja.
Po prihodu v Korte so nas prijazno sprejeli člani Turističnega društva Šparžin in Društva upokojencev izolskega podeželja. Gostitelji so poskrbeli za topel in prisrčen sprejem, saj so nas pogostili s kavo, čajem in sokom ter ponudili sladke dobrote, ki so nam dale energijo za raziskovanje kraja.
Naša vodička Slavica nas je najprej popeljala do obnovljenega vodnega vira Frata, ki leži pod vasjo. Imeli so pipo za svežo pitno vodo, korito za napajanje živine in korito za pranje. V sušnih obdobjih, ko je bilo zaradi pomanjkanja vode potrebno z njo varčevati, je bilo pranje prepovedano, pitna voda pa je tekla le ob določeni uri. Vsak dan je bila za delitev vode zadolžena druga družina. Z gradnjo vodovoda je postalo življenje na podeželju lažje. Naša organizatorka Rozana, nam je, oblečena v vsakdanjo nošo izpred 100 let, predstavila, kako so vodo zajemale domačinke, jo nosile na glavi po strmem bregu do vasi in seveda na perilniku prale perilo. Tudi naši člani so se lotili pranja in nekaterim je ta veščina uspevala bolje kot nekaterim drugim. Z zanimivimi zgodbami sta nam skupaj približali vsakodnevno življenje nekdanjih prebivalcev in njihove iznajdljive načine pridobivanja vode v sušnih istrskih razmerah.
Slavica nas je nato popeljala do prazgodovinskega gradišča Kaštelir, kjer je v času poznega neolitika in vse do rimske dobe stalo utrjeno naselje. In prav tu so se pred 5000 leti naselili Histri, ki so na vzpetini nad vasjo postavili svoje domovanje. Kaštelir predstavlja največjo naselbino te vrste v Slovenski Istri. Slavica nam je v nadaljevanju izčrpno in doživeto pričarala vtise življenja naših prazgodovinskih prednikov. Spoznali smo, kako so takrat gradili utrdbe, živeli, trgovali; prisluhnili smo zgodbam o njihovih običajih, oblačilih in vsakodnevnih opravilih. Na vrhu vzpetine se je pred nami razprostrla velika jasa, kjer je bil postavljen amfiteater na prostem. Odprl se nam je čudovit razgled na Sečoveljske soline.
Precej utrujeni od hoje in od sprejemanja gore podatkov smo se v bližnji gostilni odžejali. Slavica je imela za nas pripravljen še zadnji ogled. Popeljala nas je po Kortah. Vas je bila prvič omenjena leta 1472 kot Kurte. Vas z značilnim istrskim videzom s starimi mediteranskimi hišami, je zgodovinsko in arhitekturno zelo zanimiva, posebno pozornost pa si zasluži župnijska cerkev vaškega zavetnika sv. Antona Puščavnika. Predstavila nam je, kako Kortežani živijo danes, kako so živeli, kaj imajo za pokazat, kako je vas raztresena po več zaselkih, bratovščine, ki so nekdaj pomagale ljudem, ko so zašli v težave, in še marsikaj.
Vrnili smo se v Zadružni dom, kjer nas je že čakalo okusno kosilo. Gostitelji so nas pogostili z bobiči, tradicionalno istrsko koruzno jedjo, ter sladkimi fritulami, ki so se odlično prilegle. Poleg hrane je bilo na voljo tudi dovolj pijače, tako da smo se vsi udeleženci prijetno okrepčali in spočili.
Po kosilu smo si nekateri ogledali galerijo, kjer so bila razstavljena umetniška dela lokalnih ustvarjalcev. Druženje z umetnostjo je bila prijetna popestritev.
Medtem so se številni člani zbrali na krajevnem balinišču, kjer je potekala prijateljska balinarska tekma. Najprej sta se pomerili ženski ekipi, nato pa še moški. Kljub temu, da je bila sreča tokrat na strani domačinov, smo bili ponosni na naše tekmovalce, ki so se borili pogumno in z veliko energije. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in prijateljskem vzdušju, kar je le še dodatno prispevalo k dobremu razpoloženju.
Dan v Kortah se je zaključil v prijetnem vzdušju. Polni novih znanj in lepih doživetij smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Izlet je bil še en dokaz, da se upokojenci iz Društva upokojencev Log znamo zabavati, družiti in raziskovati lepote naše dežele.

Irena L.