Leta 2013 so morali starši, ki so si želeli svojega otroka vpisati v Športno plezalno društvo Korenjak, čakati tudi po več mesecev. Vrsta otrok, ki so čakali, da bi se pridružili začetni skupini v enem izmed slovenskih plezalnih društvih, se je daljšala vse do leta 2019, ko je Janja Garnbret, v Hačiodžiju na Japonskem postala svetovna prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju ter kombinaciji - zvrsti, ki je združevala vse tri tekmovalne discipline. Vrhunski dosežki slovenskih športnih plezalcev, z Janjo Garnbret in Luko Potočarjem na čelu, so nekatere trenerje plezanja navdušili, da so začeli z zasebno prakso, plezalna društva pa primorali, da so vrata odprla na široko, podvojila začetne skupine in medse sprejela tudi do trikrat večje število plezanja željnih otrok in mladostnikov. Čeprav je bilo obdobje med letoma 2020 in 2022 zaznamovano s pandemijo Covida-19 in z vidika zagotavljanja pogojev za treniranje izredno zahtevno, se je povpraševanje po plezanju v plezalnih centrih iz dneva v dan večalo. Podobno kot so v zaostrenih razmerah vrhunski športniki in njihovi trenerji našli rešitev ter možnost za treniranje, so možnost za nadaljevanje vadbe poiskali tudi lastniki zasebnih plezalnih centrov ter predsedniki plezalnih društev in s svojo dejavnostjo v času pandemije nadaljevali skladno z zakonskimi odloki ter bili ob koncu pandemije nagrajeni. V svoje vrste so vpisali rekordno število novih plezalnih navdušencev, za vse to je bila vsekakor vnovič zaslužna tudi Janja, ki je na Olimpijskih igrah v Tokiu osvojila zlato medaljo in poskrbela za pravo plezalno evforijo.
Istega leta je športno plezanje postalo ena izmed najbolj priljubljenih oblik vadbe v smislu učenja prvih korakov, rekreacije za študente, seveda tudi z vidika finančnega zaslužka zasebnih plezalnih centrov. Ideja o naložbah v zasebne plezane šole in preoblikovanje plezalnih centrov v prostore, namenjene kakovostnemu športu in sistematičnemu delu s perspektivnimi plezalci, sta narekovala nov trend ter sodoben pristop do tekmovalno usmerjenih otrok. Oprimke z odličnim oprijemom so zamenjali novi, veliko dražji oprimki, med katerimi so pomembno mesto dobili sodobno oblikovani, pa povsem drugače zasnovani, mnogo večji oprimki z dvojno teksturo. Leta 2023 se je zanimanje za tekmovalno plezanje skoraj podvojilo. Če je regionalna tekmovanja v športnem plezanju pred štirimi leti obiskalo med dvesto in tristo otrok, se je leta 2023 število tekmovalcev povzpelo preko petstotih. Organizatorji tekmovanj na vzhodu so morali prijave tekmovalcev celo omejiti, saj je bilo zagotavljanje enakovrednih pogojev pod vprašajem. Organizatorji na zahodu pa so morali sicer enodnevna tekmovanja izpeljati v dveh dneh, povrhu vsega pa še odpovedati tekmovanje za kadete in kadetinje. Podobno se je pripetilo organizatorjem državnega prvenstva letos junija, ko je število tekmovalcev preseglo število dvesto osemdeset, kar je šestdeset tekmovalcev več kot v minulem letu in je bilo tekmovanje izpeljano z nemalo nevšečnostmi, katerih glavni razlog je bilo visoko število prijavljenih tekmovalcev.
Zaradi vse bolj polnih plezalnih centrov in vse večje tekmovalne ambicije otrok, staršev ter trenerjev se upravičeno pojavlja vprašanje, kdaj bo na prizorišče stopila nova Janja, oziroma kdo bo nova slovenska prva dama športnega plezanja. Želja otrok in mladostnikov ter njihovih trenerjev, usmerjenih v vrhunski tekmovalni dosežek, so visoke. Uspehi članov mladinske in članske reprezentance na minulih tekmovanjih za Evropski pokal so obetavni. A kdor pozna zgodbo Janje in njene dosežke ve, da je Janja Garnbret samo ena, njena vnovična uvrstitev na vrh Olimpa, pa izjemen dosežek, ki ga nikakor ne bo lahko preseči, čeprav so mladi slovenski plezalci pokazali nemalo talenta.

Lorin Möscha, predsednik Športno-plezalnega društva Korenjak