Upokojena profesorica Marija Kurnik je za telovadbo »1000 gibov« prvič slišala v oktobru leta 2011 od nekega prijatelja, s katerim sta skupaj obiskovala plesno sekcijo pri Društvu upokojencev Komandanta Staneta. Povedal je, da obstaja jutranja telovadba Šole zdravja in kdo jo vodi. Tako so se povezali s predsednico društva Zdenko Katkič in so kmalu v prostorih Četrtne skupnosti Šiška gostili Nikolaya Grishina, dr. med, ki je idejni vodja in ustanovitelj Društva Šola zdravja. Z motivacijskim predavanjem »Vsak trenutek je lahko nov začetek« je dr. Grishin predstavil telovadbo »1000 gibov« in Društvo Šola zdravja. Na predavanju je prisostvovala tudi gospa Angelca Škripec, vodja skupine Ljubljana – Dravlje. Ob koncu predavanja jim je povedala, da oni to telovadbo že prakticirajo. Povabila je prisotne, da jo lahko preizkusijo z njihovo skupino v Dravljah. Gospa Marija Kurnik se jim je že naslednji dan pridružila in tako je hodila od oktobra 2011 do marca naslednje leto: »Vmes sem se začela zanimati, kako bi to telovadbo imeli tudi v bližini našega doma. Povezala sem se z Zlato Kranjec, takratno predsednico krajevne organizacije Zveze borcev, ki je v okviru te organizacije pomagala pri obveščanju o začetku nove skupine Šole zdravja tudi v Šiški. In odkar smo 15. marca 2012 začeli, smo še vedno pridni in telovadimo.«
Cilj Društva Šola zdravja je, da se skupine ustanovijo v okolju, ki je v bližini našega doma. Gospa Marija se je tega držala: »Odšla sem iz skupine Dravlje in na svoja ramena prevzela odločitev, da ustanovim novo skupino v bližini svojega bloka. Pripravila sem vabilo/obvestilo za začetek jutranje telovadbe v naši soseski in skupaj z ostalimi zainteresiranimi smo oblepili oglasne deske bližnjih blokov. Prvi dan nas je prišlo okrog 12. Kar kmalu se je število povečalo.« Tako je v jami na košarkarskem igrišču med ulico Ane Ziherlove in Rašiško nastala skupina Ljubljana – Šiška, kjer člani že devet let telovadijo vsak delavnik in soboto od 7.30 do 8. ure. Oseminosemdesetletna gospa Marija s svojo pozitivno energijo, trudom, dobro voljo in optimističnim pogledom na vse aktivnosti v Društvu Šola zdravja, kljub svoji starosti, že deveto leto vodi to skupino in jo povečuje. Če bi jo pred devetimi leti vprašali, koliko časa misli, da bo zdržala pri tej telovadbi, nam prisrčna gospa Marija odgovarja: »Takrat sem jih imela 78. Sigurno si nisem predstavljala, da bom še deset let tako gibčna in okretna, da lahko tudi vodim telovadbo, ne pa da samo posnemam.« Gospa Marija je primer človeka, ki mu leta nikakor niso ovira. Nekateri v teh letih ne hodijo niti ven na sprehod, kaj šele na telovadbo, na kar gospa Marija odločno doda: »Prepričana sem, da bi marsikomu zelo koristila ta telovadba, posebej pri preprečevanju onemoglosti, da čim dlje ostanemo gibčni. Ta telovadba preprečuje onemoglost s tem, da se kot prvič naučimo reda, vstanemo, gremo ven na zrak in se še razgibamo. Pa še dobre volje pridemo nazaj domov, ker telovadimo v veseli druščini.«
Kmalu jih bo štela 90, pa ne da le telovadi, naša srčna prostovoljka aktivno sodeluje v Društvu Šola zdravja. Vodi skupino, kaže vaje, je izredno dejavna pri vseh aktivnostih ljubljanskih skupin in predstavitvah društva v Ljubljani. Prosila sem jo, če nam odkrije svoj recept, od kod ji ta volja, entuziazem. Mogoče se še kdo naleze pozitivnih vibracij, ki jih izžareva: »Tisto, kar čutim, da je veliko vredno zame, želim prenesti tudi drugim in jih navdihniti. Sama želim vedno prispevati k spodbujanju drugih k dobremu počutju. Rada se udeležujem lokalnih prireditev, ker tam dobim priložnost, da s telovadbo »1000 gibov«seznanim čim več ljudi. Zato rada sodelujem in pomagam pri promociji društva, kolikor se le da.«
Gospa Marija je znana poeni posebnosti. Vsa ta leta odkar telovadi, beleži prisotnost, zraven pa zapiše še kakšno zanimivost. Vprašala sem jo, ali je to profesionalna deformacija, saj je upokojena profesorica in mi je zaupala: »Vodim evidenco vsakodnevne udeležbe, kdo je na telovadbi in število udeležencev. Če manjkam, vpišem, kdo je vodil telovadbo tisto jutro. Vsak dan zapišem tudi temperaturo zraka. V vseh teh letih sem popisala že dve knjigi. Nič mi ne uide.«
Priznanje, ki ga Društvo Šola zdravja podeljuje svojim članom prostovoljcem, ji veliko pomeni in ga jemlje kot lepo gesto društva za požrtvovalno delo vseh prostovoljk in prostovoljcev: »To mi pa res veliko pomeni! Sploh nisem mogla verjeti, da sem med njimi, ker nas je veliko takih, ki si ga zaslužimo. Sama sem navdušena, zdi se mi, da ne bi mogla več živeti brez jutranje telovadbe. To je postal moj način življenja!« je zaključila pogovor srčna sogovornica gospa Marija.
Neda Galijaš
