Se katera spomni kako je bilo nam, dekletom odraščati takrat, v 80-ih in 90-ih?  Mediji so se polnili s popolnimi podobami in telesi vrhunskih manekenk, katerih ideal nam je bil nedosegljiv. Popolni obrazi in »popolne« (pre)suhljate postave, ki so krasile naslovnice vseh revij, ter TV resničnosti showi manekenk z veliko gledanostjo. S tem so nas mombardirali! A največja past deklet takrat sta bili zahrbtni bolezni, pravzaprav kar motnji hranjenja-bulimija in anoreksija. Feministke so pričele opozarjati na to past in v nekaj desetletjih smo dočakali spremembe, za katere si nikoli nisem mislila, da jih bomo! Vplivne ženske v medijih so pričele opozarjati in s svojim vzgledom kazati, da se moramo sprejemati takšne kot smo. Pojavila se je moda za močnejše postave in zaslovele so ženske, ki so jo promovirale. Nekatere svetovne znamke za nego in telo so za reklame najele vsakdanje ženske in spomnim se kako sem »debelo pozijala,« ko sem prvič videla eno teh reklam. Hkrati s tem je prišlo še odpravljanje rasne diskriminacije in enakovredno so se v medijih pričele pojavljati tudi ženske drugih ras in pripadnosti. 

V zadnjih letih so v poudarjanju ženske naravne lepote ravno največ naredile pogumne, medijsko vplivne ženske! Nič več ni potrebnih debelih plasti pudra, da bi zakrile svojo pegavost  ali pravi odtenek svoje kože; kar je včasih bilo »out« in je veljalo za grdo, sedaj velja za lepo. Vzorniki mladim dekletom s svojim vzgledom poudarjajo unikatnost videza in osebnosti! To nosi drugačno sporočilnost, kot smo ga dobivale me kot odraščajoča dekleta. Spomnim se, da so mene učili prilagodljivosti, zlitosti z drugimi vrstniki, biti enaka, ne izstopati.  Sporočila kot so: »Lahko si dovoliš biti to kar si, četudi si drugačna! ali »Dovoli si biti ti,«  so za nas bila španska vas, svetlobna leta daleč! 

Res pa je, da so kljub poudarjanju unikatnosti vsakega dekleta, družbeni pritiski na odraščajoča dekleta še vedno enaki, ali celo večji! To pripisujem prisotnosti družbenih omrežij, ki na nas niso vršili pritiskov, saj takrat sploh še niso obstajali, kljub temu, da smo že imeli internet. Zdi se mi, da se je s pojavom teh medmrežij svet pričel vrteti drugače, predvsem pa hitreje! In to ne v dobrem smislu. Mlada, odraščajoča dekleta na vsak način iz otroka želijo odrasti čez noč, z dokazovanjem zrelosti s prezgodnjim ličenjem, barvanjem las, umetnimi nohti;  da ne govorim o mnogo prezgodnjih  telesnih in spolnih kontaktih s fanti! Kaj se je zgodilo s tem, da se je dekle pri 15-ih ali 16-ih s fantom, v katerega se je zaljubila, »samo« sestajalo kar nekaj mesecev? In sramežljivo počakalo, da jo je on nekam povabil: v kino, na tortico, pico, koncert, saj je vseeno kam! Je bilo z nami kaj narobe ? Ali sem samo jaz bila tista »ta samozavestna,« ki je prvemu fantu rekla odločen »ne«!?

Se ženske res nujno naučimo poslušati sebe le po 30-em? Ali lahko prisluhniti sebi in svojemu telesu naučimo že mlada dekleta? Zame bi to bil največji dosežek, če bi z ozaveščanjem pri dekletih dosegli, da poudarijo  svojo edinstvenost v krogu vrstnikov, tudi, ali pa predvsem takrat, ko se s fantom še niso spustile v spolnost!  In da so na to, da si dovolijo biti drugačne in ravnati drugače, lahko nase ponosne! Zavedam se, da je to odvisno predvsem od vzgoje, a  sama še vedno nekako čakam na prelomni trenutek, ko se bomo kot družba zavedli škodljivega vpliva družbenih omrežij  na mlada, razvijajoča se bitja; na dekleta in fante v odraščanju! In bomo odrasli s svojim zdravim razumom našli ustrezno rešitev, da zajezimo poplavo in škodljiv vpliv družbenih omrežij. Seveda pa moramo najprej pričeti pri sebi…

Za Društvo Sinergija Ljubljana:

mag.Klementina Sambolič