Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je letošnje tradicionalno spomladansko srečanje pripravilo 15. junija 2024 v Občini Ivančna Gorica ali natančneje na Muljavi. V idilični dolenjski vasici, ki je tesno povezana z našim velikim pripovednikom Josipom Jurčičem.  Ker pa je na Muljavi bilo zbranih veliko članov, je društvo izkoristilo priložnost in hkrati pripravilo tudi 1. redni Zbor članov.
Na Muljavi smo si najprej ogledali Jurčičevo domačijo, ki je danes etnografski muzej na prostem. Hišo sestavlja pet opremljenih prostorov: »veža« s črno kuhinjo in ognjiščem, »hiša,« »kamra,« na drugi strani veže sta »štiblc« in klet. Na severni strani je domačija podaljšana za manjši hlev, nad katerim je bil včasih lesen skedenj. Danes je v tem delu predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Domačijo so dopolnili z dodatnimi objekti: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Ob gozdičku pa stoji lesena bajta – Krjavljeva koča. Ob vodenem ogledu smo slišali veliko zanimivosti o delu in življenju,  4. marca 1844 rojenemu pisatelju, pesniku, časnikarju in prvemu piscu romanov. V čudovitem naravnam amfiteatru pod zvezdami, domače Kulturno društvo Josip Jurčič, že več kot 55 let uprizarja njegova dela.
Sledil je ogled znamenite gotske cerkve Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja - s freskami Janeza Ljubljanskega in zlatim baročnim oltarjem. Cerkev je prvič omenjena v turjaškem urbarju iz leta 1463. Leta 1475 je doživela velik turški napad, ki je prišel celo v legendo in literaturo Jurčičevega Jurija Kozjaka. Med arheološkimi raziskavami so odkrili, da je bila na tem mestu že majhna romanska cerkev.
Celotno notranjost cerkve je pokrivala poslikava, ki so jo odkrivali postopoma. Freske so bile vse do leta 1880 vidne, takrat pa naj bi jih med preurejanjem prekrili z beležem. Na koru je bogata kompozicija zadnje sodbe, na severni steni sprevod in poklon svetih treh kraljev, ki se začenja s slovesom od kralja Heroda; na južni steni je vidna poslikava o legendi svetega Pavla in portret stiškega opata Ulrika. Prostorni križnorebrasto obokani prezbiterij je ves poslikan: v slavoloku je Kristusov rodovnik, na njegovi notranji steni sta Kajn in Abel, na oboku prezbiterija je Kristus v slavi med simboli evangelistov in angeli z glasbili, na stenah pa so prizori oznanjenja, pokola betlehemskih otrok, bega v Egipt, Kristusovega trpljenja in Marijine smrti. Glavni predel stene zavzema vrsta stoječih apostolov.
Glavni oltar Marijinega vnebovzetja spada med naše najbogatejše zgodnjebaročne oltarje in najlepše svoje vrste. Leta 1674 ga je izrezljal ljubljanski podobar Jernej Plumberger, pozlatila in poslikala pa sta ga Jakob Mönhardt in Anton Schernauitsch iz Višnje Gore. Lesen oltar je visok nekaj več kot šest in širok nekaj manj kot šest metrov ter kot velika monštranca zapolnjuje ves tristrani zaključek gotskega prezbiterija. Oltar bogati 26 plastik, od tega osem angelov, ob tem pa še 25 angelskih glavic in več kot sto različnih ornamentalnih delov. Pred kratkim je bil oltar v celoti restavriran. Stranska oltarja sta iz leta 1761. Kip sedeče Marije na steni je iz druge polovice 15. stoletja. Neverjetno bogata zgodovinska poslikava tega bisera, ki smo ga imeli priložnost občudovati.

Osrednji del našega srečanja smo imeli v prostorih gasilnega doma Prostovoljnega gasilskega društva Muljava, kjer nam je dobrodošlico zaželela predsednica društva Mirjam Kanalec. Nagovorila nas je dr. Andrejka Miše Glavič, direktorica občinske uprave občine Ivančna Gorica, ki je na kratko predstavila občino, predvsem pa pokazala, da dobro pozna naše društvo.  Sledil je 1. redni Zbor članov, na katerem so člani prisluhnili revidiranemu poročilu za leto 2023. Po krajši razpravi so člani zbora poročilo sprejeli in potrdili. V naslednji točki je zbor članov skladno s statutom pooblastil upravni odbor, da sprejme Pravilnik o računovodstvu.
Po zanimivih ogledih in Zboru članov je bil že čas za dobro okrepčilo z dobrotami na žaru, kozarčku rujnega, hladnem pivu in osvežilnih napitkih, ki so se prilegli v lepem vremenu in prijetni družbi. Sledil je kulturni program, ki ga je povezovala naša članica Anica Bregar. V tem času so nas obiskali in nagovorili: Milan Bregar, predsednik PGD Muljava in Gašper Erjavec, predsednik turističnega društva Muljava. S Svojim ubranim petjem nas je nato razveselil moški pevski zbor Josip Jurčič Muljava pod taktirko zborovodkinje Majde Adamič. In le kakšen bi bil obisk Muljave brez znamenitega Krjavlja? S svojo uprizoritvijo odlomka iz Desetega brata nas je nasmejal odlični Jernej Lampret, nekdanji župan občine Ivančna Gorica. Seveda nam je povedal kako je hudiča presekal na dva kosa. Za konec bogatega kulturnega programa pa nam je harmonikaš Jure Humljan odigral še nekaj viž.
Sledil je športni program. Člani so se lahko pomerili v igri trowling/cornhole ali po domače štrbunk, pri kateri igralci mečejo s koruzo napolnjene vrečke na nekoliko privzdignjeno ploščad z luknjo na njenem zgornjem delu ter v balinčkanju. V trowlingu se je pomerilo deset ekip s po dvema igralcema, prva tri mesta pa so šla dvojicam: Oliveri Sinadinovi in Gašperju Pečeku za odlično 1. mesto, Srečko Jesenšek in Janez Kokalj sta osvojila 2. mesto, Emil Močnik in Nick Nejc Pelko pa sta si priborila 3. mesto.
V balinčkanju so tekmovale štiri ekipe s po dvema tekmovalcema, zmaga pa je šla v roke Tomiju Čuku in Gašperju Pečku.
Na našem spomladanskem srečanju so se nam pridružili tudi ribiči, ki so se pod vodstvom Petra Kralja, vodje športnega ribolova na društvu, udeležili meddruštvenega tekmovanja v športnem ribolovu na ribniku Ledvička pri Igu.
Tekmovalo je pet ribičev. Največ rib je ujel Gašper Peček, na drugem mestu mu je sledil Viktor Rode, tretje mesto si je priboril Boštjan Ceglar, peterico pa sta zaključila Mirko Sintič ter Peter Kralj.
V razpoloženi družbi, klepetu in izmenjavi izkušenj, so se urini kazalci hitro pomikali proti večeru, ko smo naše prijetno in veselo druženje počasi zaključili. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji našega srečanja; žar mojstrom in voznikom sorodnih organizacij, predvsem pa naši članici, domačinki Anici Bregar, ki nam je zagotovila brezplačno uporabo prostora in organizirala pester kulturni program.