V sredo, 27. novembra 2024, je v Mestnem muzeju potekala podelitev certifikata LGBT prijazno novim prejemnikom. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi okroglo mizo o pomembnosti vključujoče družbe.

Certifikat LGBT prijazno smo vzpostavili leta 2014 skupaj s strokovnjaki in nevladnimi organizacijami, njegov namen pa je ozaveščanje o diskriminaciji, s katero se LGBT osebe soočajo ter ustvarjanjem pozitivnega delovnega okolja za vse. 
S pridobitvijo certifikata se prejemniki zavežejo, da v svoji organizaciji zagotavljajo:

• boljše razumevanje temeljnih človekovih pravic LGBT-oseb;
• vključujoče okolje za LGBT-sodelavce in sodelavke;
• dvig osveščenosti zaposlenih pri zagotavljanju ponudbe in storitev za LGBT- uporabnice in uporabnike; 
• povečanje občutljivosti za zaznavanje kršitev pravic LGBT-oseb v delovnem in uporabniškem okollju.

Tokratnem so certifikat LGBT prijazno prejeli:

• Društvo za nenasilno komunikacijo
• Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
• Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih
• Univerza v Novi Gorici
• Ginekologija Mišo Rajić
• Muzej in galerije mesta Ljubljane
• A.T. Kearney Svetovanje d.o.o.

Certifikat LGBT prijazno je tako do zdaj prejelo že 65 organizacij.

Podelitvi certifikatov sta sledila še okrogla miza o pomenu sodelovanja različnih deležnikov za bolj vključujočo družbo, ki jo je vodila Eva Gračanin, ter ogled razstave Prostori gibanja LGBT skupnosti v Ljubljani, s katero obeležujemo 40 let LGBT gibanja v Sloveniji.

Eva Gračarin je z gosti razpravljala o deležnikih, s katerimi sodelujejo pri svojem delu in prispevku, ki ga imajo ta sodelovanja zanje. Predsednica Društva Parada Ponosa Simona Muršec je pojasnila, da je za organizacijo dogodkov, kot je sama Parada poleg sodelovanja pomemben tudi pravni okvir, ki o(ne)mogoča svobodo zbiranja na javnih mestih. Blažka Plahutnik Baloh iz Društva SOS telefon je pritrdila nekaterim podobnostim med različnimi marginalizirani skupinami in občutljivostjo, ki nam jo lahko vzbudi delo z eno izmed njih, hkrati pa je pri naslavljanju posameznih skupin nujno upoštevati tudi njihove specifike. Zanimive izkušnje v zaposlitvenem prostoru je delil Nejc Jaka Sekula iz podjetja Novartis d.o.o., ki je poudaril vpliv odzivov nadrejenih na razkritja in v splošnem na tematike, povezane z manjšinami. Pojasnil je, da je sodelovanje izjemno pomembno tudi navznoter, s pripadniki posamezne skupine, po principu »Nič o nas brez nas«. Razprava se je dotaknila t. i. mehurčkov, ki si jih ustvarjamo in ki so za naše počutje in varnost potrebni – pa tudi o pomembnosti tega, da s svojimi prepričanji trčimo ob druga in kjer je to mogoče, iščemo možnosti za povezovanje in skupno učenje. O tem pričajo tudi primeri dobre prakse, ki jih je omenila dr. Ana Marija Sobočan iz Fakultete za socialno delo, npr. iniciativa o izobraževanju o LGBT+ tematikah in široki obiskanosti končnega dogodka, v celoti pripravljenega s strani študentk in študentov. Čeprav so udeleženci razpravljali tudi o izzivih retradicionalizacije, so si bili ob koncu pogovora enotni, da moramo (še posebej) zaskrbljujoče trende razumeti kot spodbudo za nadaljnje delo – ter kot opomnik, da to ni nikoli končano.