Občine so predstavile številne pereče tematike, kot so omejitve pri gradnji na območjih Nature 2000, problematika zazidljivih, a nepozidanih zemljišč, problematika odškodnin pri spremembi zazidljivih zemljišč v druge namene in sektorske omejitve (narava, vode, kultura, kmetijstvo…) pri spremembah namembnosti in umeščanju novih ureditev v prostor. Izpostavili so tudi nujnost vzpostavitve mehanizmov, ki bodo občinam omogočile izvajanje aktivne zemljiške politike in uveljavljanje javnega interesa pri ključnih infrastrukturnih posegih.

Ministrstvo je naklonjeno večji fleksibilnosti občin pri prostorskem načrtovanju. Pripravili bodo evidenco prostih zazidljivih zemljišč, ki bo pripomogla k oblikovanju ustreznih zemljiških politik in podpirajo zakonske spremembe za njihovo uveljavitev. Za optimalno načrtovanje in izvedbo protipoplavnih ukrepov bodo na nacionalni ravni izdelane poplavne študije za celotna porečja in izlivna območja vodotokov. Državni sekretar mag. Miran Gajšek je sestanek zaključil z obljubo, da bo ministrstvo v letu 2025 intenzivno delalo na reševanju izpostavljenih problemov. Prve odgovore, ki bodo iskali rešitve v okviru obstoječe zakonodaje, bodo podali že v začetku leta 2025, ko se bodo znova sestali, načrtovane pa so tudi manjše novelacije obstoječe zakonodaje.

Da so izzivi premostljivi, kažeta primera usklajevanja gradnje ob Muri po lanskoletnih poplavah in umeščanje mengeškega vrtca, ki so ga vzele poplave, na sprva kmetijsko zemljišče, za kar se je župan občine Mengeš tudi izrecno zahvalil in izpostavil konstruktivno sodelovanje.

RRA LUR je opozorila tudi na pomanjkanje sredstev za male aglomeracije in predlagala preveritev možnosti nadaljnjega financiranja s strani države, saj so sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost že izčrpana.