KLJUB IGNORANCI OBČIN PREŽIVELI ODLIČEN DAN
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je tradicionalno jesensko srečanje članov in svojcev tokrat pripravilo 16. septembra 2023 v Občinah Horjul in Dobrava-Polhov Gradec. Žal nihče od občinskih veljakov ni imel časa, da bi se odzval našemu vabilu na druženje.
Zadnja leta naša tradicionalna srečanja poskušamo organizirati kar v dveh sosednih občinah. Minilo je nekaj let, odkar smo pripravili srečanje v občini Dobrova-Polhov Gradec, zato smo se odločili, da ponovno obiščemo kraje v Polhograjskem hribovju, v občini Horjul in Dobrova-Polhov Gradec. Z organizacijo srečanj v različnih občinah želimo članom ponuditi oglede različnih krajev in njihovih značilnosti, hkrati pa želimo na ta način lokalni oblasti in skupnosti približati društvo in naše aktivnosti, pri čemer se navadno vzpostavijo nova znanstva in poti sodelovanja. Prav slednje je bilo vodilo vodstva društva pri izbiri občin za jesensko srečanje, da mogoče pa na ta način začnemo sodelovanje z občinama, saj vsa ta leta nikakor ne steče. Pa ne govorimo samo o finančni (ne)podpori! Res da nimamo veliko članov iz tega območja, a po našem mnenju to ne bi smelo imeti vpliva. Smo namreč društvo, ki si želi čim manj članov! To skušamo doseči tudi z raznimi preventivnimi aktivnosti, s katerimi osveščamo širšo družbo o naši težki invalidnosti in vzrokih zanjo, po šolah kot tudi s takimi srečanji in sodelovanjem z različnimi deležniki. A vse to občinskih veljakov ni prepričalo, da bi nas spoznali.
Sobotno dopoldne se je začelo za nekatere že zelo zgodaj, ko jih je kombi pobral doma in pripeljal v majhno vasico Dvor, malo pred Polhovem Gradcem, kjer smo si ogledali poznogotsko cerkev sv. Petra. Zgodovino tega lepega sakralnega objekta nam je predstavil Marjan Malovrh. Kljub majhnosti kraja in kljub temu, da je tam že stala cerkev sv. Nikolaja, so se davnega leta 1525 grofje Polhograjski odločili, da bodo postavili mogočno, poznogotsko cerkev. Domnevajo, da je šlo za prestiž ali pa za zaobljubo. Kakorkoli že, to grofovsko cerkev, kot ji pravijo, lahko občudujemo tudi danes. Veličastna cerkev je umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena. Prezbiterij krasi veliki, leseni oltar z lesenim kipom sv. Petra iz leta 1739. Kip ob posebnih priložnostih zakrijejo s sliko sv. Petra, ko prejema ključe od Kristusa. Sliko je v prvi polovici 18. stoletja upodobil baročni slikar Valentin Metzinger. Na prvotnem glavnem oltarju je bil kamniti kip sv. Petra iz 16. stoletja, ki danes stoji na vrhu desne arkadne lope. Omenimo naj še glavni vhod v cerkev katerega portal oblikujejo številni dekorativni reliefi s poznogotskimi motivi. V cerkvi je še cela vrsta zanimivosti, od grofovskih lož, grbovne plošče iz leta 1548, do prižnice in zakristije.
Po ogledu lepe in zanimive cerkve smo se zapeljali do prostorov Prostovoljnega gasilskega društva Polhov Gradec, kjer smo imeli naše osrednje srečanje z razvedrilnim programom. Dobrodošlico in prijetno druženje v Polhovem Gradcu je zaželela predsednica društva Mirjam Kanalec, nato pa nam je dan obogatilo Prosvetno društvo Horjul, ki ohranjanja slovensko kulturno dediščino in običaje. Pod vodstvom Kinde Kranjec sta se nam predstavili Folklorna skupina Klas in Mažoretke, nato pa smo ponovno prisluhnili Marjanu Malovrhu in njegovi zanimivi predstavitvi Polhograjske graščine in kraja. Graščino s prelepim parkom imenujejo tudi Blagajev grad in predstavlja enega od najpomembnejših spomenikov v občini, ki je središče njenega kulturnega utripa. Njeni temelji segajo v čas 13. in 14. stoletja, ko je na tem mestu stal stolpast dvor. Skozi stoletja so se menjavali lastniki in v skladu z njihovimi potrebami je bila graščina večkrat prezidana. Graščak Mark Anton Kunstel pl. Baumgarten je dal v 17. stoletju graščini pomemben pečat. Prizidal je baročno grajsko kapelo z bogato štukaturo, uredil grajski park, na dvorišču prizidal razgledni stolp z uro ter pred glavni vhod graščine postavil Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. V letih med 1808 in 1858 je z graščino upravljal grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej.
Leta 2008 je upravljanje graščine prevzel Tehniški muzej Slovenije in v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij. V graščini je tudi Krajevni muzej.
Marjan je imel za nas še vrsto zanimivosti, a je bil že čas za prigrizek in dobrote na žaru, ki smo jih sami pripravili in pa kozarček rujnega ali drugih napitkov, ki pritičejo ob takih priložnostih. Lepo prijetno popoldne, ki se je nagibalo k večeru, smo popestrili z balinčkanjem, ali pa samo s klepetom in izmenjavo izkušenj. Ob tem smo uživali tudi v glasbi, ki jo je za vsak okus vrtel DJ Slavko.
Hvala organizatorkam srečanja Mojci, Evi in Mirjam ter voznikom kombijev Andreju, Milanku ter Mihu iz DP jugozahodne Štajerske in Zvonetu iz Društva multipla skleroze.
Malo grenkega priokusa je zaradi ignorance občin ostalo, a nič zato, ker smo preživeli odličen dan! Zahvala pa gre predvsem prijaznim in ustrežljivim posameznikom iz raznih društev. Žal v občini Horjul nismo našli primernega dostopnega prostora za piknik niti ogled kakšne znamenitosti. Zato pa so nas obiskale mažorete in folklorna skupina iz Prosvetnega društva Horjul, za kar se jim najlepše zahvaljujemo, še posebej njegovemu predsedniku Klemnu Černigoju. Bor Bevc iz JZ Polhograjske graščine se je kljub nedostopnosti same graščine resnično potrudil, da so nam približali znamenitosti tega področja. Za konec pa velika zahvala gasilcem iz Polhovega Grada, ki so nam prijazno odstopili svoje domovanje za en dan, in gasilcem iz Dvora, ki so poskrbeli za klančine, da je bila Dvorska cerkev dostopna tudi za »vozičkarje«.
