»Žal mi nihče ni razložil, kako pomembna je kolonoskopija za zgodnje odkrivanje raka, zato sem opravil dodatne krvne preiskave, NE pa tudi kolonoskopije.«
Andi prihaja iz Romunije. Star je 40 let in je mlad oče dveh deklic, starih 6 in 8 let. Dolgo časa je bil krvodajalec in poskušal pomagati drugim ljudem, dokler ga nekega dne niso na transfuzijskem centru zavrnili zaradi nizke ravni hemoglobina v krvi.
Ker je bila mesec dni pozneje vrednost hemoglobina še nižja, je opravil številne dodatne krvne teste. Vse je kazalo na slabokrvnost. Dobil je recept za zdravljenje anemije (slabokrvnosti) zaradi pomanjkanja železa in priporočilo za kolonoskopijo.
»Bilo me je preveč sram. Preveč me je bilo strah, da bi opravil kolonoskopijo, ki mi je bila predstavljena le kot dodatna možnost. Z njo sem odlašal več kot pet mesecev, dokler bolečine niso postale pretežke. Nisem vedel, da je pri raku debelega črevesa in danke kolonoskopija t.i. »zlati standardni test«.«
Kolonoskopija je najzanesljivejša diagnostično-terapevtska metoda, s katero lahko odkrijejo bolezenske spremembe na debelem črevesu in danki. Če zdravnik gastroenterolog med kolonoskopijo, ki traja od 20 do 60 minut, odkrije črevesne polipe, jih lahko s pomočjo endoskopa tudi odstrani. Zdravnik lahko med preiskavo vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo – opravi biopsijo. To, da je zdravnik specialist opravil biopsijo oziroma odvzel vzorec tkiva, še ne pomeni raka – pomeni le, da zdravnik specialist želi preveriti, za kakšno tkivo gre. Odvzeto tkivo nato pregleda zdravnik patolog in pripravi izvid, na podlagi katerega se odloči o nadaljnji obravnavi.
V nekaterih centrih in bolnicah kolonoskopijo opravijo v globoki sedaciji (med preiskavo spite) ali analogosedaciji s protibolečinskim in pomirjevalnim učinkom (med preiskavo ste pri zavesti). Globoko sedacijo in analgosedacijo svetujejo vsem, ki imate strah pred kolonoskopijo ali pa je kolonoskopija otežena zaradi zdravstvenih razlogov.
Po krvnih testih, ultrazvokih in številnih zdravniških pregledih, so mu končno opravili kolonoskopijo, in našli dva polipa, ki so ju poslali na testiranje.
»Rezultat – diagnoza RAK sem dobil po elektronski pošti v petek popoldne. Bil sem sam v svoji pisarni. Bil sem šokiran in nisem vedel, kako naj se odzovem.«
Tumor so mu odstranili z laparoskopsko operacijo debelega črevesa, mesec dni pozneje pa je moral opraviti še eno kolonoskopijo in biopsijo za odstranitev drugega polipa. Nato je sledila šestmesečna kemoterapija.
»Vsi so mi govorili, da nimam več raka in naj ne skrbim več. Tako obdobje kemoterapije kot okrevanje po njej sta bila zelo težka, vendar mi je z veliko pomočjo in podporo družine, bližnjih prijateljev in zdravnikov uspelo. Odločil sem se izboljšati življenjski slog, prehrano in navade. Od nekdaj sem bil predebel, večino časa sem preživel sede, vendar se je to moralo spremeniti!«
Začel je s fizioterapijo, kinezioterapijo in psihoterapijo. Obiskal je nekaj nutricionistov in life coacha. Začel je tudi teči v dobrodelne namene - za otroke z rakom, pomagati ljudem v stiski in začel motivirati druge, da so storili enako. Pripravljal se je na polmaraton in bil v najboljši psihični in fizični formi v življenju, ko se je rak vrnil v obliki metastaz v jetrih.
»Stranski učinki kemoterapije in tarčnega zdravljenja so me presenetili. Še vedno jih poskušam sprejeti in se z njimi sprijazniti. Dobra stran je, da so zdravniki zelo zadovoljni, saj agresiven viden stranski učinek potrjuje tudi učinkovitost zdravljenja.«
Andi je trenutno na paliativni kemoterapiji.
»Ne morem več govoriti o zdravljenju, ampak le o tem, da bi čim dlje živel. Upam, da se bo rak odzval na zdravljenje in da bo v času mojega življenja na voljo vedno več terapij. Pri raku te lahko vse preseneti. Je zelo zahrbtna bolezen, ki je zelo slabo predvidljiva. S številnimi vzponi in padci, z napetostjo in nepričakovanimi izidi večino časa.«
Mladim bolnikom z rakom priporoča, naj bodo pozitivni, naj iščejo rešitve in naj poslušajo zdravnikova priporočila. Naj ohranijo upanje in se telesno gibljejo, kolikor je le mogoče. Da poiščejo smernice in podporo pri terapiji in se s tem ne poskušajo spopasti sami.
Družinam, svojcem in oskrbovalcem pa svetuje, naj bodo pogumni, potrpežljivi, močni in naj razumejo, da življenje z bolnikom z rakom ni lahka naloga. Ne le zaradi zdravstvenega stanja, bolezni, utrujenosti, bruhanja, driske, nevropatije, temveč tudi zaradi duševnega zdravja in stanja bolnika, ki lahko resnično spremeni pravila igre, zlasti na dolgi rok.
»Na prvo mesto postavite sebe, svojo družino in najbližje prijatelje. Vse ostalo je na dolgi rok malo pomembno. Ja, vsi potrebujemo denar in kariero, vendar ne za ceno tega, da si uničimo življenje in zdravje. Živite svoje življenje, kolikor je le mogoče, in v njem uživajte. Nismo nesmrtni in ničesar, kar imamo, ne smemo jemati za samoumevno.«
---
Povzeto po pričevanju iz
knjige Ste mladi, a morda gre za raka - 16 zgodb o pogumu in
odpornosti (v izvirniku You're young but it might be cancer, DiCE, 2024).
V združenju EuropaColon Slovenija tudi z objavo zgodb mladih bolnikov v sodelovanju z DiCE (Digestive Cancers Europe) ozaveščamo in spodbujamo k zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke.
Vabimo vas, da se nam pridružite na izobraževalnem dogodku ONKRAJ OBZORJA – Jadranje skozi izzive življenja z rakom, v soboto, 12. 10. 2024 v Ljubljani (M hotel), kjer boste med drugim lahko prisluhnili predavanjem in pogovoru z zdravnicama Marijo Ignjatović iz OI Ljubljana in Jano Pahole, Svetlika ter pogovoru s upokojeno klinično psihologinjo dr. Vesno Radonjić Miholič in navdihujočo zgodbo Bronje Žakelj, ki ji je rak vzel mamo, sama pa ga je prebolela kar dvakrat. Več o dogodku si lahko preberete TUKAJ. Dogodek je BREZPLAČEN.
SKUPAJ SMO V TEM!